Prijava
Orehovi listi so bogati s čreslovinami in drugimi koristnimi snovmi. Njihove pripravke uporabljajo za lajšanje številnih težav s kožo, kot so mozolji, izpuščaji in razjede. Oreh oziroma njegovi plodovi imajo svoje koristne lastnosti, predvsem na srce in žilje. Cenjeno je tudi orehovo olje, in to ne le v kulinariki.
Botanično spada oreh v družino Juglandaceae, ki ima štiri rodove (Juglans, Carya, Pterocary in Platycarya) z več kot 70 vrstami. V svetu je najbolj razširjen rod Juglans, v njem pa navadni ali perzijski oreh (Juglans regia), ki izvira iz Irana in Iraka, in črni oreh (Juglans nigra), ki izvira iz Severne Amerike. Med drugimi vrstami omenimo še argentinski, bolivijski, kalifornijski, kitajski, japonski, arizonski, mandžurski in zahodnoindijski oreh.
V Sloveniji in drugod po Evropi ter Aziji raste večinoma le navadni oreh. Na Balkanskem polotoku so ga najprej zasledili v Grčiji, od koder so ga Rimljani prenesli v Italijo, od tod pa se je razširil po vsej Evropi.
Oreh zraste do 35 metrov visoko. Ima mogočno deblo in razvejeno košato krošnjo. Zgodaj spomladi z vej prejšnjega leta visijo dolge mačice (moški cvetovi), na novih vejah pa so majhni klaski ženskih cvetov. Listi, sestavljeni iz petih do devetih lističev, so sprva rdečkasti, nato postopoma pozelenijo. Plod ima mehko, najprej zeleno in nato rjavo lupino.
V Sloveniji raste oreh tako rekoč povsod – ob morju in v notranjosti do nadmorske višine 1000 metrov. Najbolj razširjen je v severovzhodni Sloveniji. Večinoma raste kultivirano v bližini naselij, ponekod tudi divje po svetlih gozdovih. V primernem podnebju se je povsem udomačil, zlasti v bližini človeških naselij, kjer posamezna drevesa dosežejo visoko starost.
Orehovi listi za črevesje in kožo
Uporabni deli oreha v zdravilne namene so predvsem njegovi listi, ki so bogati z zdravilnimi čreslovinami. Vsebujejo tudi naftokinone (juglon), flavonoide, kot sta hiperozid in kvercetin, askorbinsko kislino in eterično olje. Čreslovine obarjajo beljakovine in tako zmanjšujejo občutljivost sluznic, blažijo vnetne procese in celijo rane. Juglon deluje protibakterijsko.
Liste nabiramo junija in julija, tako da z osrednjega stebla posmukamo posamezne lističe ter jih hitro posušimo pri temperaturi 40 stopinj Celzija, da ne počrnijo. Hranimo jih v dobro zaprtih posodah. Suha droga ima močan, aromatičen vonj in oster, grenek in trpek okus. Iz posušenih listov lahko pripravljamo čaje, tinkture in tekoče izvlečke. Če pripravke kupujemo, bodimo pozorni, da imajo listi vsaj dva odstotka flavonoida hiperozida.
- Pripravke iz listov uporabljamo zunanje pri težavah s kožo, kot so mozolji, izpuščaji in razjede. Pripravki so kreme, geli in mila, ki vsebujejo enega do tri odstotke tinkture ali tekočega izvlečka. Zunanje lahko uporabljamo tudi razredčeno tinkturo.
- Notranja uporaba je namenjena ustavljanju prebavnih motenj, predvsem driske in črevesnih okužb. Povečala naj bi tudi imunsko odpornost in izboljševala krvni obtok. V ta namen uporabljamo poparek. Poparek lahko tudi grgramo. Pri driskah lahko uporabljamo tudi po 10 do 15 kapljic dva- do trikrat na dan.
- Pri močnem potenju rok in nog so priporočljive kopeli.
- Rane lahko izpiramo s poparkom. Nekateri za gnoječe se rane priporočajo tudi polaganje zmečkanih svežih listov.
Tako kot vse droge s čreslovinami lahko tudi orehovi listi pri občutljivih osebah povzročajo slabost in bruhanje.
Domači pripravki iz listov
POPAREK pripravimo tako, da 10 gramov posušenih listov stresemo v liter vrele vode, namakamo 15 minut, nato precedimo in popijemo tri do pet skodelic na dan. Lahko ga tudi grgramo ali z njim izpiramo rane.
V KOPEL dodamo zavretek iz 100 gramov posušenih listov in litra vode. Za sedežne kopeli vzamemo manj droge.
TINKTURO pripravimo tako, da 20 gramov sveže posušenih listov prelijemo s 100 mililitri 70-odstotnega etanola.
Plodovi za srce in žilje
Vse več raziskav kaže, da igrajo orehovi plodovi pomembno vlogo v zmanjševanju tveganja za bolezni srca in žilja. Uživanje orehov naj bi vplivalo na znižanje holesterola in zmanjšanje žilnih vnetij. Iz orehov stiskajo tudi olje, ki je cenjeno tako v kulinariki (za solate in za začinjanje jedi) kot tudi zaradi svojih ugodnih učinkov v zdravilstvu. Tako kot lešnikovo, sezamovo in mandljevo olje je dober vir esencialnih maščobnih kislin. Naravno, hladno stisnjeno orehovo olje vsebuje visok delež koristnih nenasičenih maščobnih kislin: omega-6 in omega-3, in sicer v razmerju približno 3 : 1, kar ga uvršča med olja z najvišjim deležem omega-3 maščobnih kislin.
Orehovo olje naj bi delovalo varovalno proti boleznim srca in žilja (ateroskleroza, ishemija,visok krvni tlak, holesterol). Tudi raziskave so pokazale, da redno uživanje orehovega olja zniža stopnjo umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca. V različnih virih omenjajo še varovalno delovanje pri slabokrvnosti, kroničnem hepatitisu, visoki kislosti želodca in čezmernem delovanju ščitnice. V zadnjih letih so ugotovili celo, da zaradi maščobnih kislin omega-3, ki jih vsebuje, orehovo olje lahko zmanjša tveganje za kronični bronhitis in pljučni edem pri kadilcih ter bivših kadilcih. Priporočajo ga še za boljšo plodnost, pa tudi nosečnicam in doječim materam. Poleg tega naj bi blažilo bolečine v ustih in grlu.
Mazilo za kožo in vene
Orehovo olje uporabljajo tudi v kozmetičnih izdelkih za lase in kožo. Blagodejno vpliva na suho kožo, zdravi luskaste ekceme, mozolje, lišaje, celulit in druge kožne težave ter kožo tudi rahlo ščiti pred soncem. Primerno je za nego obraza in telesa, samostojno ali v kombinaciji z drugimi olji. Vsebuje tudi vitamin E, ki je naravni antioksidant in ščiti žile pred staranjem in pokanjem. Če kožo redno mažemo mesec dni, naj bi se obnovile vse tri plasti kože.
Orehovo olje lahko uporabljamo tudi za nego las. Za nego, visok sijaj in zaščito lasnih konic ga porazdelimo po vsej dolžini suhih las. Olja ne spiramo. Za obnovo temnih las pa ga nanesemo nanje pred umivanjem in pustimo, da učinkuje 15 minut. Nato lase umijemo. Orehovo olje dobro učinkuje tudi proti prhljaju.
Vedeti moramo še to, da orehov in orehovega olja ne smejo uporabljati tisti ljudje, ki so alergični na oreščke oziroma lupinasto sadje.
