Sonce izrazito ugodno vpliva na naše počutje, pove sogovornik doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., specialist endokrinolog. Zaradi sončne svetlobe se poveča izločanje “hormona sreče”. Zato imamo več energije in smo bolje razpoloženi. Prav tako je sončna svetloba nujna za nastanek vitamina D, ki je predpogoj za zdrave kosti. Raziskave kažejo, da ga številnim ljudem vse bolj manjka.
Izpostavljanje soncu, ki ga običajno odsvetujemo zaradi nevarnosti raka in drugih posledic, je pod določenimi pogoji vendarle lahko koristno, in to iz več vidikov. Sončna svetloba zmanjšuje izločanje melatonina ali “spalnega hormona” in povečuje raven serotonina ali “hormona sreče”. Zato so na primer spomladi opazne pozitivne spremembe v počutju, ki so posledica daljših dni in večjega izpostavljanja sončni svetlobi, pravi doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., specialist endokrinolog s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Dodatno je razlog, da gremo na sonce, tudi zagotavljanje potrebne ravni vitamina D. Tega številnim primanjkuje, zaradi česar je ogroženo njihovo zdravje. “Zadnje raziskave kažejo, da človek potrebuje za optimalne učinke višjo raven vitamina D, kot smo mislili še pred nekaj leti.” Na svetu naj bi vitamina D primanjkovalo že približno milijardi ljudi.
Za boljše razpoloženje
Kadar smo več na soncu, to zazna naše oko oziroma natančneje mrežnica, ki je notranji sloj očesa. Preko živčnih poti posreduje te podatke v poseben del možganov, ki ga imenujemo hipotalamus. “Gre za nadzorno središče žlez z notranjim izločanjem, ki uravnava raven izločanja različnih hormonov. Med žlezami z notranjim izločanjem ima pomembno vlogo predvsem epifiza ali češarika. To je majhna, za grah velika žleza, ki leži na bazi možganov in izloča melatonin. Melatonin ali spalni hormon se iz češarike veliko bolj izloča v temi ali mraku, torej predvsem pozimi. Spomladi pa se njegovo izločanje zaradi krajših noči in več svetlobe zmanjša,” še pojasni endokrinolog.
Zaradi tega imamo več energije, manjšo potrebo po spanju, večjo željo po spolnosti in manjši apetit. Ker se v možganih hkrati dvigne raven serotonina ali hormona sreče, se izboljša tudi naše razpoloženje.
Za trdnejše kosti
Vitamin D oziroma njegova dejavna oblika hormon D je nujen za učinkovit prenos zaužitega kalcija in fosfata iz črevesa v telesne tekočine, še poudarja strokovnjak. “To je seveda predpogoj za zdrave kosti, zobe in tudi mišice. Poleg tega ima še številne ugodne učinke zunaj mišično-kostnega sistema. Znani so predvsem tisti na imunski sistem.”
Vitamin D nastopa v več oblikah in lahko nastaja v koži pod vplivom ultravijoličnih (UV) žarkov. A v naših krajih učinkovito nastaja le od začetka aprila do konca oktobra. S hrano ga dobimo le malo, več pa s prehranskimi dopolnili.
Za zadostno raven vitamina D v telesu, v obdobju od aprila do oktobra, zadošča, da med 10. in 15. uro soncu izpostavimo roke in noge za 15 do 30 minut, in sicer od dva- do trikrat na teden. Seveda moramo pri tem paziti, da nas sonce ne opeče. “Vedeti moramo, da kreme z zaščitnim faktorjem 8 zmanjšajo tvorbo vitamina D za več kot 90 odstotkov, medtem ko s faktorjem 15 za skoraj 100 odstotkov,” razloži doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med.
Sposobnost nastajanja vitamina D v koži se zmanjša tudi v starosti. Pri sedemdesetletniku v povprečju že za 75 odstotkov. “Vitamin D, ki nastane v koži in ga imenujemo holekalciferol ali vitamin D3, se v jetrih in ledvicah dodatno aktivira v že omenjeni hormon D. Ta pravzaprav posreduje vse zgoraj naštete učinke vitamina D.”
Priporočila so zastarela
Trenutna priporočila glede dnevnih potreb po vitaminu D so, kot poudarja doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., prenizka in zelo zastarela ter jih bodo gotovo kmalu spremenili.
Svetovno priznani strokovnjaki že danes navajajo naslednje nove smernice o tem, koliko vitamina D na dan potrebujemo, da ostanemo zdravi:
- dojenčki do enega leta 400 enot (10 mikrogramov)
- otroci in mladostniki do osemnajstega leta od 400 do 1000 enot
- odrasli od osemnajstega do petdesetega leta od 400 do 800 enot
- odrasli po petdesetem letu od 800 do 1000 enot
- nosečnice in doječe matere, ki imajo večje potrebe po vitaminu D kot drugi, pa celo od 1000 do 2000 enot.
“Če se na kratko in ob pravem času izpostavimo soncu (kot smo navedli prej), se v koži povprečno ustvari 3000 enot vitamina D. Pri sončenju celega telesa na morju pa tudi 20.000 enot. To se lahko uskladišči v maščobi in porabi pozneje, jeseni ali pozimi,” navaja strokovnjak. V telesu se pretvori v dejavno obliko le toliko vitamina D, kot ga potrebujemo. Preostanek se torej uskladišči. Zaradi teh varnostnih mehanizmov v telesu se z vitaminom D s sončenjem ne moremo zastrupiti.
V hrani ga ni dovolj
Vitamina D je veliko v mastnih ribah, kot je na primer losos, in v konzerviranih sardinah, skušah in tuni. A tovrstna hrana navadno ni tako pogosto na našem jedilniku. Zato s hrano zadosti vitamina D dejansko ne moremo dobiti.
“Tako vsem, ki se sonca bojijo ali do njega zaradi bolezni ne morejo, v teh krajih le ostane nadomeščanje vitamina D s pripravki v kapljicah. V priporočenih odmerkih jih lahko jemljemo vsak dan ali le enkrat tedensko v ustrezno višjih odmerkih,” pove doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med.
Tudi ob dodajanju vitamina D v kapljicah, ki so na voljo v Sloveniji, nam ni treba skrbeti, da bi se zastrupili, če jemljemo zgoraj priporočene odmerke. Škodljivi odmerki so namreč bistveno višji (več kot 10.000 enot na dan).
Nemočni in krhki
Strokovnjaki navajajo številne posledice pomanjkanja vitamina D. Doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., jih izpostavi več:
- Pomanjkanje vitamina D je verjetno povezano z nastankom avtoimunskih bolezni, na primer z multiplo sklerozo in sladkorno boleznijo tipa 1, in tudi z nekaterimi vrstami raka, predvsem debelega črevesa, dojk, prostate, trebušne slinavke in jajčnika.
- Več je nekaterih okužb, na primer tuberkuloze.
- Nizke zaloge vitamina D v telesu povezujejo celo z večjo umrljivostjo, morda zaradi ugodnega vpliva vitamina D na srce in ožilje.
- Rahitis z deformacijami kosti pri otrocih je dobro znana posledica izrazitega pomanjkanja vitamina D.
- Osteomalacija pri odraslih je podobno stanje kot rahitis pri otrocih, vendar brez deformacij kosti, saj je rast že zaključena. “Za te bolnike so značilne bolečine v kosteh, pogostejši zlomi in tudi mišična nemoč. Lahko pride tudi do negibljivosti. Tako rahitis kot osteomalacija sta le vrh ledene gore posledic pomanjkanja vitamina D.”
- V maternici in otroštvu lahko premalo vitamina D povzroči zastoj v rasti in predvsem prepreči izgradnjo pričakovane največje kostne mase. “To je idealno izhodišče za poznejši razvoj osteoporoze in za osteoporozne zlome.”
- Pri starostnikih, ki imajo osteoporozo, povzroči mišično nemoč, poveča možnost za padce in na ta način poveča tveganje za zlome kolka.
Najbolj ogroženi so starejši in mlajši
Strokovnjaki so, z upoštevanjem novih normativov, ocenili, da v svetovnem merilu verjetno več kot milijardi ljudi primanjkuje vitamina D. “Ogroženi so predvsem starejši ljudje, vsekakor tisti v domovih, vendar tudi od 40 do 100 odstotkov starostnikov v Evropi in Združenih državah Amerike, ki živijo v domačem okolju. Visoki so tudi deleži mlajših ljudi, ki jim manjka vitamina D. Po podatkih različnih raziskav je takšnih verjetno vsaj tretjina. Ker v Evropi ni v navadi, da bi živilom dodajali vitamin D, kot to počno v Združenih državah Amerike, bolj kot Američani tvegamo, da imamo premalo vitamina D. Ker je v materinem mleku zelo malo vitamina D, ga tudi dojenčkom vedno manjka, če ga ne dodajamo,” pojasni doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., specialist endokrinolog.
Zvonka Jug, arhiv revije Zdravje