Prijava
Nedolgo nazaj sta sončenje in zagorela polt pomenila lepoto in nek ideal, zaradi česar so se milijoni ljudi po svetu trudili postati čim bolj podobni temu lepotnemu idealu. Za to so se bili pripravljeni ure in ure cvreti na žgočem soncu in ob tem tudi kar nekaj časa preživeti v solariju. Solarij je predstavljal in še danes predstavlja rešitev za nekoga, ki želi doseči čim večji učinek v kar se da kratkem času – lahko bi rekli, da gre za tipičen odziv novodobnega človeka. Vendar pa so rezultati dokazali, da naravna porjavelost in tista pridobljena v solariju nista enaki. Zato še vedno prevladuje mišljenje, da je sončenje in naravna porjavelost nek sinonim za zdrav videz in lepoto – pa je to res? Nikakor!
Sončenje je lahko škodljivo
Danes je vse več opozoril o tem kako je sonce škodljivo in, da je zagorela polt vse prej kot zdrava polt! Tudi solarij je škodljiv in ga znanstveniki na podlagi dokazov odsvetujejo vsem. Mnogi se namreč tolažijo s tem, da je solarij neka priprava na sonce in, da se lahko potem brezskrbno nastavljajo sončnim žarkom brez kakršne koli zaščite. Seveda je to zmotno mišljenje, saj solarij ne predstavlja nikakršne preventive ali podobno. Danes so na dan pricurljala že takšna ali drugačna dejstva o solariju in prekomernem sončenju, da je vsa stvar že kar malce zaskbljujoča. Danes so vsem dostopne marsikatere informacije o tej temi, zato se nihče ne more zgovarjati na to, da o tem ni vedel ničesar.
Opozorila o zaščiti pred nevarnimi in smrtonosnimi žarki se pojavljajo kot reklamni oglasi na televiziji, na jumbo plakatih, marsikateri članek o tem pa je objavljen tudi na internetu ali pa v različnih revijah in ostalih medijih. Kljub realnim dejstvom in dokazilom o tem kako nevarno je sonce dandanes, pa ssi nekateri še kar delajo utvare in svoje telo izpostavljajo ter s tem posledično tvegajo nastanek rakavega obolenja. Jasni podatki namreč kažejo na to, da se iz dneva v dan in iz leta v leto povečuje število bolnikov, obolelih za kožnim rakom, kljub vsem preventivnim ukrepom in čudežnim zaščitnih sredstvom, ki naj bi veljala za primerna.
Nasveti za sončenje
Za vas smo pripravili nekaj koristnih nasvetov za zdravo sončenje:
- V času od 11-16 ure se ne izpostavljajte soncu, ampak se umaknite v zaprte prostore.
- Vplive škodljivih sončnih žarkov boste najbolje preprečili tako, da se boste izognili močnemu sončnemu sevanju.
- Pozor! Voda in pesek odbijata sončne žarke in posledično povečujeta količino UV žarkov, zato se redno mažite z zaščitno kremo, saj odbiti žarki zadenejo kožo.
- Izpostavljenost soncu preko dneva, se sešteva.
- V kolikor se sončnim žarkom nikakor ne morete izogniti, vsaj poskrbite z to, da ste vedno ustrezno zaščiteni s sredstvi za sončenje. Izberite kremo za sončenje z visokim faktorjem , ki bo ustrezno zaščitil vašo kožo (najbolj učinkovita so tista kozmetična sredstva, ki zadržijo tako UVA, kot tudi UVB žarke). Moč zaščite je zapisana v obliki zaščitnega faktorja (2, 4,…25, 30, 50+). Večje, kot je število na emblaži, boljša je zaščita. Pri nakupu tovrstnih kozmetičnih produktov imejte v mislih vedno eno stvar: cena ni nujno pogojena s kakovostjo izdelka!
- Zaščitna sredstva nanesite na kožo dobre pol ure preden greste na sonce, saj potrebujejo od 30 – 45 minut, da se vpijejo in pričnejo ščititi.
- Kljub oznaki vodoodporno, kremo po vsakem kopanju ali namakanju, znova nanestite na telo, saj se vseeno ta malce izpere in nima več takšnega učinka.
Sončite se varno
Sami lahko zelo veliko prispevate k bolj zdravemu sončenju in k ustrezni zaščiti pred soncem. Vsi vemo, da kozmetična industrija v veliki meri uporablja razne kemikalije pri nastanku raznih proizvodov, kar zagotovo tudi ne more ravno dobro vplivati na naš organizem. Vsaka snov, ki jo nanesemo na telo se sčasoma vpije in absorbira v notranje organe. V tem primeru so izjema kozmetična sredstva, ki so delana na narvni bazi in ne vsebujejo agresivnih kemikalij. Če se odpravljate na plžo, vam priporočamo, da to storite v zgodnjih dopoldanskih urah, v času poldneva pa se odpravite domov na hladno in se na plažo vrnite nekje okoli 17. ure. Zapomnite si – tudi v senci vas sončni žarki ulovijo, zato se tudi tam ustrezno zaščitite.
V kolikor se med največjo vročino odpravite v mesto ali kam drugam po opravkih, svoje telo dobro zaščitite pred soncem – nadenite si klobuk, sončna očala, ter lahka in gosto tkana oblačila. Prav ste slišali – tudi oči je potrebno zaščititi z očali, ki vsebujejo UVA in UVB žarke. Za vse tiste, ki se na dopust v vročih poletnih dneh odpravljate v gore, velja isto, le, da je potrebne še več zaščite. Za višje lege je namreč značilno, da je na vsakih 1000 m nadmorske višine, naravna zaščita zmanjšana za 7 %, še posebno so sončni žarki nevarni v času snega, saj jih ta odbija in je zato obseg žarčenja povečan za 100 %. V primerjavo s tem, pa voda in skale povečajo UV sevanje za 50 %.
Kako nevarno je sončenje?
V današnjem času so jasno vidna vsa opozorila o nevarnosti sončenja, kar povsem drži. Cvrtje na žgočem soncu ni nič drugega, kot neumno tveganje, pred katerim vas žal ne bodo obvarovala niti najmočnejša zaščitna sredstva. Žal je tako. Vendar pa na nek način – tu mislimo predvsem na zdravo in pametno sončenje, to lahko tudi pozitivno za naše zdravje. Naše telo potrebuje vitamin D, katerega lahko pridobimo s pomočjo sončnih žarkov. Prav tako sončenje uravnava hormonsko ravnotežje in znižuje visok krvni pritisk. UV svetloba pa je sama po sebi zelo učinkovita tudi pri zdravljenju luskavice in pomaga pri izločanju okoljskih ter metabolnih strupov iz telesa. Skratka zdravo sončenje ne pomeni celodnevno nastavljanje soncu, ampak gre za sončenje v času, ko sončni žarki niso več tako močni (v dopoldanskih urah ali pozno popoldan).
Koliko UV svetlobe je dejansko potrebne in zdrave za vaš organizem pa je odvisno od tipa kože, pigmenta in seveda vaše predhodne porjavelosti. Kako se boste odločili je popolnoma vaša stvar, vedite samo to, da telo, v tem primeru koža, ne pozabi in, da se posledice nezdravega sončenja lahko pokažejo komaj čez nekaj let. Pozabite na lepotne ideale in raje pravočasno poskrbite za svoje zdravje. Lepota je minljiva, zdravje pa je žal nekaj, česar tudi denar ne more rešiti. Pazite nase!
Koliko resnice je v reklamah?
V današnjem času, polnem raznovrstnih informacij, ki so – zahvaljujoč skoraj neskončnim možnostim, ki nam jih prinaša in ponuja svetovni splet – nam vedno tik pri roki, ne moremo več trditi, da o sončenju ne vemo “vsega”. Pa vendar ni ravno tako. Odkar so nekateri vodilni strokovnjaki s tega področja o zadevi spregovorili brez olepševanja – in pri tem odkrili kar nekaj zablod, v katerih je človek živel desetletja dolgo.
Ti strokovnjaki so povedali, da javnost o sončenju in zaščiti pred škodljivimi žarki ni pravilno obveščena ter da nam reklame prodajajo napačne informacije, zablode, ki so sčasoma postale “resnica”, po drugi strani pa se število obolelih za kožnim rakom ob vseh “čudežnih” zaščitnih sredstvih stalno povečuje. Kar v začetku je potrebno povedati, da ljudje predvsem ne vedo kaj dosti o tem, da obstajata dve vrsti ultravijoličnih žarkov, UVA in UVB. Večina zaščitnih krem nam ponuja odlično zaščito pred UVB žarki, ki pa so neprimerno manj škodljivi kot UVA žarki. Proti slednjim nam boljšo zaščito nudijo le sredstva, ki vsebujejo na primer titanov ali cinkov oksid. Tako Sandra Dean iz ameriške Akademije za dermatologijo opozarja, da “ljudje ne vedo, da jih zaščitne kreme ščitijo samo pred nekaterimi iz cele vrste snovi, ki vodijo k raku in melanomu”.
Popolne zaščite nam ne nudi nobena krema
Druga takšna splošna neresnica se tiče trditev o vodoodpornosti proizvodov za sončenje. Strokovnjaki trdijo, da to niti najmanj ne drži, toda ne glede na to vodilni proizvajalci teh sredstev svoje izdelke še vedno reklamirajo s pomočjo te trditve, to pa zato, ker so različni interesi (in lobiji) dovolj močni, da zakon o prepovedi tovrstnega reklamiranja nikakor ne more priti na dnevni red ustreznih zakonodajnih teles.
Tretja takšna neresnica kroži o škodljivosti sončnih žarkov v povezavi s starostnimi obdobji in pravi, da do osemnajstega leta starosti naše telo prejme kar 80 odstotkov škodljivih posledic UV-žarkov. Čeprav pri nas ne toliko razširjen, pa je ta “statistični podatek” na zahodu skozi leta postal prava “mantra” med proizvajalci sredstev za sončenje.
Raziskave kažejo drugače: do 18. leta prejme naše telo šele 23 % škodljivih žarčenj, do 40. leta ta odstotek naraste na 40, do 59. leta pa na 74. Pasivna obramba tipa “zdaj je pozno za zaščito” torej nima nobene znanstvene osnove!
K vsemu temu dodajmo še to, da nas krema za sončenje s faktorjem 15 proti žarkom UVB zaščiti 93-odstotno, krema s faktorjem 50 (redko na tržišču in izredno draga) pa 98-odstotno. Pa tudi o tem bi veljalo razmisliti, koliko nas plast te kreme sploh zaščiti, če si jo namažemo zelo na tenko. Ena od znanstvenic je na primer celo prepričana, da nas zelo tenka plast kreme s faktorjem 15 zaščiti enako kot krema s faktorjem 5.
Za vas smo zbrali kar nekaj informacij o pojmih, povezanih s sončenjem, za katere “vsi vemo, kaj pomenijo”, a se pogosto izkaže, da se nismo pozanimali dovolj dobro in zato pri sončenju delamo tudi napake, le-te pa nas lahko veliko stanejo …
UV indeks
ULTRAVIJOLIČNI ŽARKI (UV) so žarki, ki jih oddaja sonce. Poznamo žarke UVA, UVB in UVC. Slednji so najbolj uničujoči in k sreči sploh ne dosežejo Zemlje, zato pa nas dosežejo žarki UVA in delno žarki UVB. Žarki UVA prodirajo globlje, odgovorni so za hitro porjavelost (solarij) in kožo postarajo. Žarki UVB spodbudijo celice, da tvorijo melanin, in povzročajo opekline.
PORJAVELOST je tvorba pigmenta, s katerim se koža zavaruje pred sončnimi žarki. To je pravzaprav obramba kože pred sončenjem.
UV-INDEKS je vrednost vpliva UV-žarkov, ki jo merijo od 1 do 20; večja kot je številka, nevarnejši je vpliv UV-žarkov. Poleti je koristno spremljati ta indeks. UV-indeks je največji med 11. in 15. uro. Takrat se je sončenju najbolje izogniti.
OZONSKI PLAŠČ ščiti Zemljo pred žarki UVC in deloma tudi pred žarki UVB. Zaradi onesnaženosti se ozonski plašč tanjša in prepušča čedalje več žarkov. Ozonska luknja je predel, kjer do Zemlje prodre največ negativnega sevanja.
Nič kaj zaščitniški oblaki
Za zaščito oči uporabljajmo sončna očala, ki imajo certifikat, da absorbirajo žarke UVA in UVB. Oblačila in navadno okensko steklo zaustavijo skoraj vse škodljive žarke. Sonce nas lahko opeče tudi ob oblačnem vremenu. Do 80% UV svetlobe pride skozi tanjše plasti oblakov, v megli pa je lahko izpostavljenost UV svetlobi celo večja kot ob jasnem vremenu!
Sončne opekline povzroča UV sevanje, ki nima toplotnega efekta. Če torej ne čutimo topline sončnih žarkov, to še ne pomeni, da se ne moremo opeči. Toploto čutimo zaradi vidne in infrardeče svetlobe. Po približno 15 minutah sončenja je koža zasičena z novo nastalim vitaminom D in daljše izpostavljanje sončnim žarkom ne pripomore k dodatni tvorbi vitamina.
Še nekatera koristna navodila za bolj zdravo sončenje:
- Najboljši način preprečevanja škodljivih vplivov sonca je izogibanje močni, neposredni svetlobi.
- Voda in pesek odbijajo sončno svetlobo in povečujejo količino UV žarkov, ki zadenejo kožo.
- Izpostavljenost soncu preko dneva se sešteva.
- Ne izpostavljajmo se soncu med 11. in 16. uro.
- Če se izpostavljenosti sončnim žarkom ne moremo izogniti, potem kožo prej zaščitimo s sredstvom za sončenje. Te kreme in losioni vsebujejo snovi, ki zadržijo UVA in UVB žarke. Njihovo varovalno moč izražamo z zaščitnim faktorjem, SPF (Sun Protecting Factor), ki je označen na izdelku. Kolikor večje je to število, toliko boljša je zaščita. Sredstva s faktorjem 15 ali več zaustavijo večino UV žarkov. Vseh ne blokira nobeno prosojno sredstvo.
- Zaščitno sredstvo potrebujejo običajno okoli 30 – 45 minut, da se trdno veže na kožo.
- Kopanje in znojenje neposredno po nanosu zaščito izpere in izniči. Spremljajmo napovedi UV indeksa, ki jih posreduje Meteorološki zavod republike Slovenije. Objavljeni so v dnevnem časopisju (Delo, Večer in drugod). Če poznamo UV indeks, se lahko v veliki meri zaščitimo pred prekomernimi sončnimi žarki.
Razvrstitev stopenj UV indeksa
a) najnižja stopnja – indeks 0, 1, 2
- minimalna nevarnost s strani UV žarkov
- sončenje mogoče tudi več kot eno uro brez posledic
- priporočena uporaba sončnih očal
- ljudje z zelo občutljivo kožo (tip 1) in novorojenčki morajo biti pred sončnimi žarki vedno zaščiteni s sončnimi očali in z zaščitno kremo
- pozor v hribih (smučarji in planinci) in na morju (plavalci, jadralci) – zaščititi področja pod brado in nosom!
b) nizka stopnja – indeks 3 in 4
- majhna nevarnost s strani UV žarkov
- priporočen je klobuk s širokimi krajci, sončna očala in zaščitna krema
- občutljivi ljudje naj nosijo tudi oblačila z dolgimi rokavi
c) srednja stopnja – indeks 5 in 6
- znatna nevarnost s strani UV žarkov
- priporočen je klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitna krema in oblačila z dolgimi rokavi
- občutljivi ljudje lahko dobijo opekline prej kot v 20 minutah
- potrebno je zaščititi zelo občutljiva področja, kot so nos, vrhovi ušes in ustnice
d) visoka stopnja – indeks 7, 8 in 9
- velika nevarnost s strani UV žarkov
- zadrževanja na soncu je potrebno zmanjšati v času med 10. in 16. uro, obenem pa uporabljati klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitno kremo in oblačila z dolgimi rokavi
- novorojenčki in majhni otroci naj v tem času ne gredo na neposredno sonce
- ljudje z zelo občutljivo kožo lahko dobijo opekline prej kot v 10 minutah
- tudi v senci je potrebna zaščita
- priporočljiva je obleka iz gosto tkanega materiala, saj UV žarki lahko prodrejo skozi redko tkanino
e) zelo visoka in nevarna stopnja – indeks 10 in več
- zelo velika nevarnost s strani UV žarkov
- bivanje na neposrednem soncu med 10. in 16. uro je potrebno zmanjšati na minimum
- tudi sicer je priporočljivo na odprtem soncu bivati čim manj
- novorojenčki in majhni otroci naj v tem času ne gredo na neposredno sonce
- ljudje z zelo občutljivo kožo lahko dobijo opekline prej kot v 5 minutah
- potrebno je uporabljati klobuk s širokimi krajci, sončna očala, zaščitno kremo in oblačila z dolgimi rokavi iz goste tkanine
