Pasijonka, zdrava in okrasna plezalka

    Pasijonka je rastlina, ki so jo kot zdravilno rastlino poznali že južnoameriški Indijanci, ki so jo uporabljali kot pomirjevalo ali za ublažitev krčev. Leta 1569 jo je v Peruju odkril španski zdravnik Nicolas Monardes in jo čez štirideset let odnesel v Evropo kot okrasno rastlino. Ker naj bi vsebovala vse mučeniške instrumente pasijona, so ji jezuiti dali temu primerno latinsko ime. Passio pomeni trpljenje, flora pomeni cvetlico, incarnata pa pomeni tisto, kar postane meso.

    Pasijonka

    Pasijonka uspeva v toplejših krajih

    Pasijonka je čudovita plezalka, ki dobro uspeva tudi v toplejših slovenskih krajih. V hladnejših krajih jo lahko gojimo v rastlinjakih in zimskih vrtovih. Ima zelo razprostrte korenine iz katerih rastejo številna zelena stebla, ki lahko zrastejo tudi več kot deset metrov visoko. Njeni cvetovi so dišeči, lepi in veliki, premer je okoli osem centimetrov. Čeprav pasijonka cveti od julija in vse do septembra, imajo njeni čudoviti cvetovi kratko življenjsko dobo, saj so odprti le en dan, izjemoma tudi dva dni.

    Potrebuje veliko vlage in kvalitetno zemljo ter oporo žic in palic na katere se vzpenja. Najbolj ji ustrezajo sončne lege, za nego pa ne potrebuje veliko. Cvetela bo dolgo, v toplejših krajih obrodi tudi oranžne plodove jajčaste oblike, ki imajo užitno rdečo sluzasto sredico. Preden pasijonko zaužijete se prepričajte, da ni strupena, saj poznamo tudi nekatere strupene vrste. Ker plodovi niso dovolj raziskani pa strokovnjaki svetujejo, da z njimi ne pretiravamo, nikakor pa jih ne smejo uživati mlajši otroci. Po zdravilski rabi je pasijonka enaka glogu, s katerim se zdravi zgodnje popuščanje srca. Glog namreč upočasni napredovanje bolezni, če jo zdravimo takoj na začetku. Glog je sicer grm, ki ga pogosto zasledimo v živih mejah in na gozdnih obronkih. Spomladi mu nabiramo liste in cvetove, jeseni pa plodove. Pasijonka z glogom pogosto sestavlja zdravilske zmesi, tudi skupaj z drugimi pomirjevalnimi sestavinami, kot je denimo baldrijan.

    PREBERITE TUDI:  Spomladansko čiščenje z mačeho

    Pomirja in uspava

    Pasijonka tudi danes velja za zdravilno rastlino, saj človeka pomiri in po potrebi uspava. Ima protikrčne in blažilne lastnosti, zdravi tudi prebavne motnje, ki so živčnega izvora. V lekarni lahko zasledimo pasijonko za pripravo poparkov in nekatere druge pripravke, ki se uporabljajo za uravnavo srčnega utripa in za zdravljenje živčnosti tako pri odraslih kot pri otrocih. Za pripravo poparka za odrasle prelijete skodelico vrele vode žez dve žlički zdravila. Po petih do desetih minutah precedite in spijete dve ali tri skodelice žez dan. Danes se uporablja še pri tesnobi, padavici, nemiru, nespečnosti, živčnem utripanju srca, depresiji in drugih duševnih boleznih, težavah v meni, za odvajanje od morfija, alkohola in kajenja. Zunanje jo nekateri uporabljajo kot antiflogistik pri kožnih vnetjih, hemeroidih, ranicah in mozolji

    Pasijonka vsebuje maltol, ki pomirja, hkrati pa naj bi preprečeval nastanek rakavih celic. Po raziskavah znanstvenikov je maltola v pasijonki premalo, da bi mu lahko pripisali razlog, zakaj pasijonka tako pomirja. Nekateri raziskovalci menijo, da so zato krive neznane spojine v pasijonki, ki skupaj tvorijo nekakšno učinkovito naravno pomirjevalo. Pasijonka sicer vsebuje alkaloide harmin, harmol in pasiflorin, cianogen glikozid, flavonoide, fitosterole, čreslovine. V plodovih najdemo tudi citronsko in jabolčno kislino, amilopektin, flavonoide, maščobno olje in veliko vitamina C.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte