Prijava
Na inštitutu za nutricistiko, Nutrisu, opisujejo eno od raziskav, kjer so 1700 aromatskih spojin primerjali z antidepresivi, ki se uporabljajo za zdravljenje depresije. “Do sedaj pridobljeni rezultati kažejo na podobnost nekaterih aromatskih spojin z valprojsko kislino, ki je tudi sestavina zdravil, ki vplivajo na razpoloženje,” pravijo.
Rezultati raziskave so torej pokazali, da so nekatere aromatske spojine živil strukturno podobne valprojski kislini. Valproat, ki je sol valprojske kisline, se uporablja kot antileptik. Mogoče pa ga je uporabljati tudi pri bolnikih z bipolarno motnjo. To je duševna bolezen, pri kateri se izmenjujejo obdobja privzdignjenega razpoloženja in depresije. Natančen način delovanja valprojske kisline ni popolnoma znan, vendar je znano, da povečuje aktivnost živčnega prenašalca gama-aminomaslena kislina (GABA) s povečanjem količine GABA v prostorih med živčnimi celicami. V možganih je povezano s stabilizacijo razpoloženja, kar pomaga pri nadzorovanju maničnih epizod povezanih z bipolarno motnjo. Zdravila, ki vsebujejo valproat so na voljo že od srede 60. let pejšnjega stoletja, na trgu so tudi pri nas. Valprojska kislina naj bi pomagala tudi pri migrenskih glavobolih, shizofreniji in nekaterih drugih boleznih.
“Živila, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline ter kakav in jagodičevje vsebujejo molekule, ki kažejo pozitivne vplive na počutje. Pozitivno deluje tudi zeleni čaj,” pravijo v Nutrisu. Omega-3 maščobne kisline vsebujejo ribe, nekatera rastlinska olja, na primer laneno, repičino olje, konopljino olje, vsebujejo jih tudi oreški. Omega-3 maščobne kisline niso koristne le za duševno, pač pa tudi telesno zdravje, zato so nujne v vsakodnevni prehrani. “Kljub temu pa pri bolnih ljudeh samo uživanje živil, ki naj bi izboljšala razpoloženje, ne more biti nadomestek predpisanim zdravilom. Ljudem, ki jim ni potrebno jemati teh zdravil, določena živila ter zdrav način živlejnja v splošnem pripomorejo k boljšemu razpoloženju,” dodajajo na Nutrisu.
Pomembni so tudi vitamini
Za dobro počutje je pomembno, da nam ne primanjkuje vitaminov. Priporočljivi so vitamin B, med katerimi je tudi folna kislina. Zato jejte veliko sveže zelenjave in žitnih izdelkov. Za boljše razpoloženje je kriv tudi vitamin D, ki ga pozimi zaradi manj sonca primanjkuje. Živil, ki imajo vitamin D je zelo malo, koristno bo, če boste tudi jeseni in pozimi ulovili čim več sončnih žarkov. Za boljše razpoloženje poskrbite, da boste imeli dovolj vitamina E, ki ga najdemo v polnovrednih živilih, v oreščkih, semenih ter sadju in zelenjavi, kot sta špinača in avokado. Nekatere raziskave so celo dokazale, da veliko bolnikom z depresijo primanjkuje vitamina E.
Poleg vitaminov so tu še minerali, kot je kalcij, saj deluje proti stresu, ki je eden od dejavnikov za depresijo. Ljudje, ki jim primanjkuje kalcija, so pogosteje brezvoljni, utrujeni, imajo težave s spancem in vstajanjem. Poleg mlečnih izdelkov ga vsebuje tudi zelena listnata zelenjava, brokoli, tofu, sezamova semena. Tudi pomanjkanje železa povzroča utrujenost in nejevoljo. Veliko železa vsebuje denimo fižol, grah in lešniki, veliko ga je v mesu. Če ne jeste mesa, lahko vsrkavanje železa izboljšate s sočasnim uživanjem C vitamina. Telo namreč železo iz zelenjave težje vsrka. Proti oslabelosti imunskega sistema in slabemu razpoloženju deluje tudi cink, ki ga vsebujejo bučna semena, visokoproteinska živila in pšenični kalčki. Veliko ga vsebujejo tudi morski lupinarji in drobovina, ki se na našem jedilniku redkeje znajdejo. Zato se lahko poseže tudi po prehranskih dodatkih.
