Če je bila visoka greda spomladi skoraj polna, jeseni pa je zemlja nenadoma 10 ali celo 20 centimetrov nižje, to še ne pomeni, da je z njo kaj narobe. Organski material v notranjosti se skozi sezono razkraja in seseda, zato je znižanje površine povsem normalno. Pomembno je predvsem, s čim manjkajočo višino dopolnimo, saj nove plasti ni treba graditi od začetka.
Ključni poudarki:
- Posedanje visoke grede je normalno, saj se veje, listje, kompost in drugi organski materiali postopoma razkrajajo.
- Manjkajočega prostora ne zapolnite samo z navadno vrtno zemljo; boljša je kombinacija komposta in kakovostnega substrata.
- Jesen je dober čas za dopolnitev, saj se lahko nova plast do spomladi uleže in poveže z obstoječo.
Zakaj se visoka greda tako hitro posede?
Večina visokih gred je zgrajena iz več različnih plasti. Spodaj so lahko veje in grobejši rastlinski ostanki, nad njimi listje, pokošena trava, kompost in nazadnje kakovostna zemlja za sajenje.
Ko mikroorganizmi, glive in deževniki začnejo organski material razgrajevati, se njegov volumen zmanjšuje. Med večjimi kosi je ob postavitvi tudi precej praznega prostora, ki se skozi mesece zapolni.
Zato se lahko površina pri novi visoki gredi že prvo leto opazno spusti. Pri starejših gredah je posedanje običajno počasnejše, vendar se proces ne ustavi povsem.
Posebej izrazito je, če je bilo v spodnjih plasteh veliko:
- svežih vej,
- listja,
- trave,
- slame,
- nedokončanega komposta.
Koliko posedanja je še normalno?
Pri novi visoki gredi nekaj centimetrov ni nič nenavadnega, v prvem letu pa se lahko površina zniža tudi precej bolj.
Če je vsebina padla za 10 do 20 centimetrov, vendar stranice ostajajo stabilne in voda normalno odteka, običajno zadostuje samo dopolnitev zgornjega dela.
Če pa se je greda posedla neenakomerno, na enem delu nastaja globoka vdolbina ali se nagibajo stranice, preverite konstrukcijo. Lahko se je sesedel večji votel prostor med vejami ali pa popušča sama opora.
Pri lesenih gredah je smiselno jeseni pregledati tudi deske, vogale in stik lesa z zemljo.
Česa ne nasujte v prazni prostor?
Najpogostejša rešitev je, da v gredo preprosto nasujemo več vreč poceni vrtne zemlje. S tem sicer hitro dvignemo površino, vendar visoka greda postopoma postane težka in zbita.
Tudi debela plast zelo finega komercialnega substrata ni idealna. Tak material se lahko po več sezonah močno posede in zadržuje preveč vlage.
Za zgornjih 15 do 20 centimetrov potrebujemo rodovitno, vendar dovolj zračno mešanico.
Dobra osnova je kombinacija:
- zrelega komposta,
- kakovostne vrtne zemlje,
- starega substrata iz grede,
- po potrebi nekoliko bolj strukturiranega organskega materiala.
Razmerje ni treba meriti popolnoma natančno. Pomembno je, da končna plast ni niti čisti kompost niti težka zbita zemlja.
Ali moramo odstraniti staro zgornjo plast?
Ne. Če je zemlja zdrava, je ni treba odstranjevati.
Z vilami ali ročnim kultivatorjem zgornjih nekaj centimetrov samo rahlo zrahljajte. Odstranite večje korenine prejšnjih vrtnin in ostanke bolnih rastlin, zdrave drobne korenine pa lahko ostanejo v zemlji in se postopoma razgradijo.
Nato dodajte novo mešanico na vrh.
Če želite gredo dopolniti za približno 10 centimetrov, lahko velik del te prostornine predstavlja zrel kompost, pomešan z dobro vrtno zemljo.
Jeseni površine ni treba popolnoma poravnati do roba. Nova plast se bo do pomladi še nekoliko usedla.
Ali lahko dodamo svež hlevski gnoj?
Na prazni jesenski gredi ga lahko uporabimo, vendar ne kot zgornjo plast, v katero bomo spomladi neposredno sejali.
Dobro preperel hlevski gnoj lahko v manjši količini vključite v spodnji del novega dodatka in ga prekrijete z vsaj nekaj centimetri zemlje ter komposta.
Svežega gnoja ne polagajte tik pod površino, posebej če nameravate zgodaj spomladi sejati solato, redkvico ali druge manj zahtevne vrtnine.
Če imate kakovosten zrel kompost, je ta za preprosto jesensko dopolnjevanje visoke grede običajno najbolj praktična izbira.
Kaj pa listje, veje in drugi vrtni ostanki?
Če je prostora zelo veliko in je greda izgubila več deset centimetrov višine, lahko del manjkajočega volumna zapolnite tudi z bolj grobim organskim materialom.
Vendar ga ne položite na sam vrh.
Grobo narezane zdrave rastlinske ostanke, manjše vejice ali delno razgrajen kompost lahko dodate nižje, nato pa vse prekrijete z dovolj debelo plastjo rodovitne zemlje.
Pri že vzpostavljeni visoki gredi navadno ni smiselno vsako leto ponovno ustvarjati vseh začetnih plasti. To bi pomenilo odstranjevanje velike količine zemlje in nepotrebno delo.
Preprosto dopolnite tisto, kar se je posedlo.
Zakaj je jesen dober čas za dopolnitev?
Če gredo dopolnite šele tik pred spomladansko setvijo, se lahko sveže nasuta zemlja začne posedati ravno takrat, ko že rastejo mlade rastline.
Jeseni pa ima več mesecev časa, da jo dež naravno navlaži in nekoliko utrdi. Organski material se začne vključevati v obstoječo plast, deževniki pa postopoma premešajo mejo med staro in novo zemljo.
Do spomladi boste zato dobili bolj enakomerno površino.
Če se pozimi nivo zniža še za nekaj centimetrov, ga pred setvijo preprosto dopolnite z manjšo količino komposta.
Naj bo visoka greda čez zimo prazna?
Lahko, vendar gola površina ni najboljša možnost. Dež lahko zgornjo plast zbija, veter pa jo izsušuje.
Po dopolnitvi lahko površino prekrijete z rahlo organsko zastirko. Uporabite lahko slamo, droben rastlinski material ali drugo primerno zastirko, ki bo zemljo ščitila pred neposrednim dežjem.
Spomladi jo pred setvijo odmaknete ali delno vključite v površino.
Če v visoki gredi še rastejo prezimne vrtnine, kot so motovilec, špinača ali določene solate, dopolnite samo prazne dele in ostalo pustite pri miru.
Preverite tudi odtok vode
Posedanje samo po sebi ni problem, če visoka greda dobro odvaja vodo. Če pa je zemlja zelo mokra več dni po dežju, preverite, ali spodnji sloji še vedno omogočajo odtok.
Posebej pri gredah, postavljenih na tlakovce ali drugo neprepustno podlago, lahko voda ostaja ujeta v spodnjem delu.
V takem primeru samo dodajanje nove zemlje ne bo rešilo težave. Potrebujete boljši odtok ali vsaj dovolj grobo spodnjo plast, skozi katero lahko voda zapusti gredo.
Če je greda postavljena neposredno na zemljo, je odvajanje običajno manj problematično.
Koliko visoko jo napolnimo?
Visoke grede ni treba napolniti do samega zgornjega roba. Nekaj centimetrov prostora je celo koristnih, saj voda pri zalivanju ne odnaša zemlje čez stranice.
Po jesenskem dopolnjevanju lahko pustite približno 5 centimetrov prostega roba.
Ker se bo vsebina do pomladi še nekoliko posedla, boste takrat po potrebi dodali tanko plast komposta.
Če gredo vsako leto dopolnjujete na ta način, bo zgornja rodovitna plast ostajala kakovostna, ne da bi bilo treba vsakih nekaj sezon izprazniti celotno konstrukcijo.
Posedanje pomeni, da se notranjost visoke grede spreminja
Znižanje zemlje torej ni znak, da ste gredo zgradili narobe. Pri gredi, napolnjeni z organskim materialom, je pravzaprav pričakovano, saj notranje plasti sčasoma razpadajo in postajajo del rodovitne zemlje.
Namesto da bi jeseni vse odstranili in znova zgradili plasti, zgornji del samo zrahljajte ter dopolnite z mešanico zrelega komposta in dobre zemlje.
Tako bo visoka greda do pomladi ponovno polna, hkrati pa boste ohranili vse koristne procese, ki se že odvijajo v njeni notranjosti.
Preberite tudi:
- Mikorizne glive na vrtu: Kako jih pravilno uporabljati
- Kako po sezoni pripraviti visoke grede, da bodo spomladi pripravljene za čim večji pridelek?
- Železne kačice v visoki gredi: Jih morate odstraniti ali so znak zdrave zemlje?

