Vrt & VrtnarjenjeVisoke grede za nekoliko drugačne vrtnarje

Visoke grede za nekoliko drugačne vrtnarje

MORDA VAS ZANIMA

Visoke grede so v zadnjih letih postale priljubljen način za domače vrtnarjenje, vendar pa se je pred izdelavo ali nakupom pametno prepričati, ali so primerne za naš vrt. Vrtnarjenje se je v zadnjih nekaj letih ponovno vrnilo v srca številnih Slovencev, ki so še do nedavnega menili, da je zelenjava v trgovinah enako dobra kakor tista, ki si jo pridelaš na lastnih gredicah. Žal pa mnogi nimajo koščka zemlje, kjer bi vrtnarili, nekateri si želijo vrtnariti na majhnem koščku vrta, drugi pa se zaradi težav z zdravjem sprašujejo, kako bi lahko pridelali vsaj nekaj malega zase. Za vse našteto so lahko prava izbira visoke grede.

- Oglas -

Priprava grede ali gomile je lažja v jeseni, saj se vse plasti čez zimo lepo sesedejo, spomladi  dodamo samo potrebno rodovitno plast in delo lahko začnemo zelo zgodaj. Seveda pa lahko gredo oblikujemo tudi spomladi.

Kako izberemo mesto za visoko gredo

Večina vrtnin dobro uspeva samo na soncu. Zato naj bo prostor, kjer se bomo lotili dela, sončen in, če je možno, v smeri sever–jug, saj bosta tako obe strani enakomerno osvetljeni. Vedite namreč, da tudi vrtnine, ki jih najdete na spletu kot tiste, ki jih lahko pridelujete v senci, v senci veliko prej zbolijo (pepelasta plesen, pegavosti, bakterioze …) ali pa jih napadejo škodljivci (npr. uši). Je pa poleti bolje solato in cvetačo pridelovati v senci višjih rastlin ali ju zasenčiti, ti dve vrtnini namreč pri temperaturah nad 25 stopinj Celzija trpita.

V bližini moramo imeti vodo, saj je potrebno pogostejše namakanje. Zaradi organskih materialov v gredi, mikroorganizmov pa tudi dvignjene grede, ko je izhlapevanje možno tudi prek stranic in ne samo s površine, sta potreba in poraba vode namreč visoki. S tem pa je seveda tudi rastlinam hitreje zmanjka. Plasti so narejene tudi tako, da organska masa ves čas prepereva, ob tem pa se sprošča toplota. To je primerno za zgodnje spomladansko pridelovanje vrtnin, vendar istočasno pomeni tudi hitrejše osuševanje zemlje. Pridelovanja na visokih gredah in gomilah se torej ne lotimo, če nimamo možnosti namakanja.

Enostavna izdelava visoke grede
Enostavna izdelava visoke grede.

Material za okvir visoke grede

Če delamo visoko gredo, je seveda treba razmisliti tudi o materialu za okvir. Ta naj bo naraven, lahko pa je kamen, opeka, les, morda celo beton, prepričana sem, da boste našli vsak svojega. Manjše visoke grede so lahko narejene celo iz večjih gum. Meni osebno plastika ni primeren material, a izbira je seveda vaša.

- Oglas -

Zagotovo je najboljši material les, ki je topel in naraven. V kamnitih okvirih je namreč pozimi premrzlo. Zelo se ohladijo tudi jeseni v mrzlih nočeh. Vedeti morate, da so v naravi korenine rastlin skrite v zemlji in imajo z zimskim mrazom veliko manj težav, v gredah pa so (vsaj ob stranicah) izpostavljene mrazu. Če je material okvirja les, je mraz manj intenziven, v kamnitem ali opečnatem okvirju pa seveda bolj. Skoraj nujno se mi zdi, da stranice tudi izoliramo. Tako preprečimo zimski mraz in tudi poletno pripeko sončnih žarkov. Izolacijski material je lahko naraven (volna, agrofilc, listje, seno, slama …), lahko pa je seveda tudi umeten (mehurčkasta folija, stiropor …).

Kako naredimo visoko gredo

Ko izberemo primerno mesto in se odločimo za ustrezno obliko (gredo ali gomilo), se lotimo dela. Za gredo najprej naredimo okvir. Ta naj bo tako visok, da bomo na njej delali brez sklanjanja. Dobro je vedeti, da višja ko je, krajšo življenjsko dobo ima. Nekje okoli 60 cm visoka greda, ki je deloma (20–30 cm) vkopana v tla, lahko ostane nespremenjena tudi 10 in več let, 120 cm visoka pa le pet let.

Dolžina je poljubna, širina pa mora zagotavljati, da z rokami brez težav sežemo do sredine grede. Ne sme biti širša od 1,2 m, če je postavljena ob hiši, pa naj bo široka zgolj polovico te širine. 

Ob mesto, kjer bomo delali, naložimo ustrezen material. Najprej potrebujemo drenažno plast: veje različnih debelin, smrečje, koruznico, trstiko – torej material, ki bo počasi razpadal, zagotavljal drenažo in preprečeval zastajanje vode v naslednjih plasteh, kjer bo intenzivno potekalo razpadanje organske mase. Namesto tega naravnega materiala lahko uporabimo tudi grob pesek, sprani rečni prod ali manjše kamenje. Moramo pa vedeti, da je ta material primernejši za kraje ob morju, saj je sicer premrzel.

Naslednja plast je običajno travna ruša, ki jo obrnemo s koreninami navzgor. Potrebujemo tudi plast suhega listja, sena ali slame. Namen te plasti je, da kompostni materiali pozneje ne uhajajo skozi drenažo. Prav tako služi kot dodatna izolacija med hladnejšimi tlemi in toplejšim nadzemnim delom, kompostom.

Za grobo rodovitno plast je potreben tudi ne povsem razpadel kompost ali hlevski gnoj. Za vrhnjo plast vzamemo dobro vrtno zemljo, nadomesti jo lahko kupljeni substrat ali povsem dozorel, preperel kompost. Ta plast je srce visoke grede, brez te plasti gre samo za navaden lonec z vrtninami.

Kumare na opori tudi zavzamejo manj prostora
Kumare na opori tudi zavzamejo manj prostora

Ko imamo material zbran, se lotimo izdelave visoke grede

Če imate na razpolago travnik oz. zelenico, najprej odstranite travno rušo. To boste pozneje potrebovali in je zelo dobrodošla. Nato odstranimo zgornjo, 10–20 cm debelo plast zemlje, ki jo zložimo na poseben kup, saj jo bomo potrebovali za vrhnjo plast gomile ali grede. Ta del ni nujen, je pa zelo priporočljiv, saj bo tako pretok zraka prek grede večji.

- Oglas -

Najprej naložimo drenažni material. Višina te plasti je seveda odvisna od višine grede, a naj znaša vsaj 30 in največ 50 cm. Če ste se odločili za veje (najboljša izbira), položite najprej debele veje, potem pa izpolnite prazen prostor med njimi z vedno drobnejšimi. Sproti tlačite vse skupaj, da bo plast kompaktna.

Na drenažni kup naložite narobe obrnjeno travno rušo, korenine naj gledajo v nebo. Danes lahko travno rušo celo kupimo, zato jo toplo priporočam. Namesto nje lahko uporabimo tudi listje, slamo … Ta plast naj bo rahlo vlažna. Nanjo naložimo še ne povsem razpadel kompost, lahko tudi tanjšo plast (10–15 cm) gnoja. Zelo zaželeno je, da je tukaj čim več deževnikov. Ta plast je nujna, debela pa naj bo toliko, da bo do vrha grede še dovolj prostora – za 20 cm visoko fino plast rodovitne zemlje. To je lahko navadna vrtna zemlja, če pa veste, da se ta zelo zbija, dodajte povsem zrel kompost, kupljeno zemljo, šoto, zeolit, bio oglje … Na vrh vsako leto nasujemo še humozno, vrhnjo plast, v katero bomo sadili ali sejali vrtnine, zelišča in cvetlice.

Vse skupaj nato pokrijemo s smrečjem, koruznico, slamo ali (v najslabšem primeru) v več plasti zloženo agrokopreno. Če ste se dela lotili v jeseni, ostane greda pokrita do pomladi, spomladi pa naj bo pokrita 10–14 dni, da se v njej začnejo procesi razpadanja in preperevanja. Ti bodo celotno gomilo/gredo ogreli.

Visoka greda z dvojno stranico vmes pa volna kot izolator
Visoka greda z dvojno stranico vmes pa volna kot izolator.

Kaj lahko pridelujemo na visokih gredah?

Pridelujemo lahko praktično vse enoletnice – vrtnine, zelišča in cvetlice. Ker se dokaj zahtevnega dela lotimo z namenom pridelovanja zdrave hrane, se pozneje seveda izognemo tudi sredstvom za varstvo vrtnin. Zato kljub omejeni površini dodajte tudi kakšno cvetlico, ki bo privabljala koristne žuželke, in zelišča, ki so v zdravi kuhinji obvezna. Sama sem v visoki gredi videla tudi šparglje in celo jagodičje.

Rastline po gredi razporedimo tako, da visoke ne bodo senčile nižjih, razen če to želimo. Ob rob grede posadimo povešajoče vrtnine, kot so vrežaste buče, novozelandska špinača, kumare, celo paradižnik, med cvetlicami pa definitivno kapucinke. Tako prihranimo prostor, po drugi strani pa tovrstne rastline s prevešanjem prek stranic te poleti tudi senčijo – so dodatna izolacija.

Ker je površina omejena in zato zelo dragocena, svetujem, da uporabljate sadike. Z njimi je namreč čas pridelave krajši in tako lahko na enem mestu pridelamo več vrtnin. Kolikor se da, upoštevamo dobre sosede. Med rastline z dolgo rastno dobo posadimo tiste s krajšo, tako je prostor bolje izkoriščen. Med brstični in listnati ohrovt ali zelje na primer posadimo nizki stročji fižol, med sadike paradižnika in paprike pa spomladi posadimo sadike solate, jeseni posejemo motovilec, poleti pa novozelandsko špinačo. Por posadimo kar med peteršilj ali korenček. Med kumare, bučke in ob paradižnik posadimo baziliko. Med solato lahko posejemo (ali posadimo) redkvico, azijske listnate rastline ali rukolo. Špinačo lahko na primer zamenjamo z blitvo, saj da ta na manjšem prostoru več listne mase. Vedno vsako pobrano rastlino takoj zamenjamo z novo sadiko. Lažje bo tistim, ki imajo možnost sami vzgajati sadike, saj lahko tako vzgojijo tudi sadike nizkega fižola, peteršilja, poleti hitro zamenjajo že preveč razrasle bučke ali kumare in podobno.

Borovnicam v visokih gredah lažje zagotovimo kislost

Na kaj pa moramo biti pozorni?

Predvsem so visoke grede zelo suhe, zato je potrebno redno namakanje. Uporabljamo naravne, organske zastirke, rastline pa hitro menjamo, čim manj časa naj bo površina gola.

V gomile se zelo radi naselijo voluharji, zato jih na ogroženih zemljiščih ne priporočam. Na dno visoke grede je v tem primeru treba namestiti in dobro pritrditi ustrezne mreže.

Polži niso redni gost na običajno bolj suhi in topli zemlji gred ali gomil. Če se pojavijo, se proti njim borimo z zastiranjem tal z bezgovimi listi ali gozdno praprotjo.

Nevarnost predstavljajo tudi močnejši poletni nalivi. Predvsem je treba paziti, da poleti ni nikjer gole površine. Če imamo kakšna prazna mesta, napovedujejo pa se močnejši nalivi, jih dobro prekrijemo s slamo, senom ali listjem. Tudi pred zimo grede pokrijemo s smrečjem, koruznico ali listjem, če na njih ni posajenih rastlin. Folije ne uporabljamo, v najslabšem primeru za pokrivanje uporabimo v nekaj plasti zloženo agrokopreno. Visoke grede so dobrodošle za sprotno pridelavo vrtnin tudi na manj rodovitnih zemljiščih, zahtevajo pa več naše pozornosti in nege. Običajno se material po nekaj letih sesede in moramo začeti znova. Seveda pa lahko vse, kar ostane od podrte gomile oziroma grede, ponovno uporabimo pri zlaganju nove.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×