Prijava
Znano je, da je sončna svetloba nujna za tvorbo vitamina D v našem telesu. Vendar to nikakor ni edina korist sončnih žarkov. Naravna svetloba je izjemno pomembna za naše zdravje in počutje. Seveda to nikakor ne pomeni, da se lahko sončnim žarkom izpostavljate povsem neomejeno in brez kakršne koli zaščite. Optimalna količina neposredne izpostavljenosti je odvisna od barve vaše polti in od nekaterih drugih dejavnikov. Potrebna je torej previdnost (po potrebi se posvetujte z zdravnikom oziroma dermatologom, ki vam bo pomagal ugotoviti, koliko izpostavljenosti lahko prenese vaša koža).
Ko smo izpostavljeni sončnim žarkom, se iz našega krvnega obtoka sprošča dušikov oksid, ki poskrbi za razširitev arterij. Gre za snov, ki pripomore k uravnavanju krvnega tlaka. Dušikov oksid zniža krvni tlak, zato je zelo koristen za preprečevanje hipertenzije, kar pomeni, da je sončna svetloba izjemno pomembna za zdravje srca. Prav kronično povišan krvni tlak je namreč eden od glavnih dejavnikov tveganja za resnejše težave, povezane s srcem.
Protivnetni učinki sončne svetlobe
Zmerna izpostavljenost sončnim žarkom lahko poskrbi za povečano tvorbo ogljikovega monoksida. Kot je znano, je lahko vdihovanje omenjenega plina smrtno nevarno, vendar je lahko po drugi strani manjša količina ogljikovega dioksida zelo koristna za celice. Gre namreč za snov, ki lahko zavre čezmerno tvorbo vnetnih citokinov. Sončni žarki so lahko tako koristni za preprečevaje kroničnih vnetij.
Pozitiven vpliv sončnih žarkov na imunski sistem
Sončna svetloba je zelo pomembna tudi za optimalno delovanje našega imunskega sistema. Poskrbi namreč za aktivacijo celic, ki uravnavajo naš imunski odziv, in sicer tako, da druge celice opozarjajo, kdaj se morajo umiriti. S tem se zmanjša nevarnost za avtoimunska obolenja. Pri osebah z avtoimunskimi obolenji je namreč pogosto zaznana neaktivnost omenjenih celic.
Zmanjševanje tveganja za metabolni sindrom
Metabolni sindrom je poimenovanje za skupek zdravstvenih težav, ki so na različne načine povezane z inzulinsko rezistenco. Za osebe, pri katerih lahko govorimo o metabolnem sindromu, so značilne težave s povišanim krvnim sladkorjem, krvnim tlakom, holesterolom in trigliceridi. Za metabolni sindrom pa je tipična tudi t. i. trebušna debelost, torej izrazito kopičenje maščobe okoli pasu. Sončna svetloba lahko pripomore k optimalnemu delovanju metabolizma, posledično pa lahko pomaga pri naštetih težavah.
Naravna pomoč pri luskavici
Drži sicer, da je čezmerno nastavljanje kože sončnim žarkom zelo nevarno, saj se s tem poveča tveganje za kožnega raka, pospešeno staranje kože itn. Vendar to ne pomeni, da je sonce za našo kožo izključno škodljivo. Nasprotno: zmerna izpostavljenost je lahko zelo koristna pomoč pri specifičnih kožnih težavah, predvsem pri luskavici in drugih vnetnih oz. avtoimunskih kožnih boleznih. Na voljo je sicer tudi posebna fototerapija, namenjena osebam z luskavico. Ta poskrbi za pozitivne učinke, sorodne pozitivnim učinkom sončne svetlobe, vendar brez tveganja za opekline.
Zmanjševanje tveganja za depresijo
Pomanjkanje vitamina D je tesno povezano s povečanim tveganjem za depresijo. Vitamin D torej ni pomemben samo za močne kosti in za močan imunski sistem, ampak vpliva tudi na naše razpoloženje. Pri nekaterih ljudeh so negativni učinki pomanjkanja sončne svetlobe posebno izraziti. V zimskih mesecih so zato možne hude težave z razpoloženjem, ki se lahko razvijejo v t. i. sezonsko razpoloženjsko motnjo.
Sonce je izjemno pomembno za naš cirkadiani ritem. Vpliva na delovanje hipotalamusa ter s tem na ravni serotonina in melatonina v našem telesu. Zelo pomembno je, da smo sončnim žarkom izpostavljeni že zjutraj. Telo dobi s tem signal, da se je začel nov dan, zato smo čez dan bistveno manj utrujeni, nato pa lahko začne pravočasno sproščati melatonin, da lahko zvečer zaspimo. Tako ni presenetljivo, da so težave s spanjem nadpovprečno pogoste pri ljudeh, ki so sončni svetlobi izpostavljeni zelo redko.
