Bob in grah sta stročnici, ki ljubita kratek dan in predvsem hladno (ne mrzlo vreme). Nista prvi dve vrtnini, ki jih mnogi tako hitite sejati, korenček in peteršilj. Najprej posadimo česen in čebulček, takoj za tem pa lahko posejemo bob in grah.
Bob in grah, stročnici ki ju že sejemo
Bob in grah sta stročnici, ki ju sejemo spomladi čim prej. Na koreninah stročnic živijo bakterije, ki jim rečemo nitrifikacijske bakterije. Šele ko se naselijo na koreninah svoje metuljnice, so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. S tem dušikom se hranijo najprej gostiteljice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Še eno pomembno vlogo imajo stročnice na vrtu. Imajo globoke in močne korenine. S temi koreninami razrahljajo zbito zemljo in popravljajo strukturo tal, ki jo ponavadi porušimo mi z napačnim ravnanjem, tlačenjem, delovnimi stroji, obdelavo in podobno.
Obe stročnici kalita veliko raje v hladni zemlji. Predvsem pa cvetita in se oplodita veliko bolje, dokler je dan kratek in so noči še hladne. Ko se dan podaljša, je cvetov manj, pojavijo pa se uši na bobu in pepelasta plesen, pa tudi pršice na grahu. Zato sejte čim prej, predvsem pa visoke sorte graha (Senator in Telefon), ki imajo daljšo vegetacijo. Pred setvijo seme čez noč namočite v toplo vodo ali še bolje, kamilični čaj.
Mnogi ne vedo, a obe stročnici lahko vzgajate preko sadik. V lončke premera 3 cm posejte po dve zrni graha ali boba. Vzkalijo naj na toplem, potem pa gredo lahko lončki ven, na sonce ali v povsem neogrevan rastlinjak.
Bob je pri ljubiteljih zelo cenjen
Nekoč sta bob in leča predstavljala zelo pomemben del v prehrani naših prednikov. Ker so se zrna lahko sušila in hranila za zimo, je to v času brez hladilnikov pomenilo veliko prednost. S prihodom fižola je bob žal prešel v pozabo, a po krivici. Beljakovine, ki jih dobimo z uživanjem boba, so veliko lažje prebavljive, kakor tiste od fižola. Zato bi bilo res zaželeno, da se bob vrne v naše lonce in na naše krožnike.
Suho zrno boba lahko zmeljemo, dodajamo moki za kruh (do 15%) in tako dobimo precej bolj beljakovinsko bogato jed, ki je dobrodošla predvsem vegetarijancem.
Pozor, bob ni za vse
A pazite. Obstajajo nekateri, ki boba ne smejo uživati. Med nami jih ni veliko, a tisti, ki imate korenine južneje od Slovenije na Balkanu, bodite pri prvem uživanju boba zelo previdni. Lahko se pojavi bolezen – favizem. To pomeni, da nam v telesu manjka encim za prebavljanje nekaterih snovi, ki jih najdemo v stročnicah, v bobu jih je veliko. Posledice so anemija.
Prav tako morate vedeti, da bob lahko sicer uživamo tako kot suho zrnje ali, kar najbolj svetujem, kot mlado, mlečno zrnje, podobno, kakor grah. A tako bob kakor grah je nujno prekuhati oziroma toplotno obdelati, da je varen za uživanje.
Pridelava
Bob in grah sejemo zelo zgodaj, takoj ko sneg zapusti naše kraje. Brez težav bosta prenesla tudi pozno zimske ali zgodnje spomladanske pozebe. Sama bi seme pred setvijo namočila v topel (ne vroč) kamilični čaj čez noč. Potem bo vznik hitrejši in bolj enakomeren.
Za dobro rast in pridelek ne potrebujeta gnojenja z organskimi gnojili. V tleh pa ne sme manjkati kalija. Bob sejemo v vrste, na razdaljo 40 cm, v vrsti pa na 10 cm.
Grah sejemo prav tako v vrste, vendar po večini potrebuje oporo. Nizke sorte podpremo z razvejanimi vejami, visoke sorte pa je najbolje saditi ob mrežo za kumare. Nizke sorte sejemo lahko tudi na 30 cm razdalje med vrstami, visoke pa tudi do 50 cm. V vrsti pa je razdalja med rastlinami nekje od 10 – 20 cm (spet odvisno od višine sorte).
Veliko nege tekom rasti ne potrebuje, pazimo samo na pojav uši, predvsem na bobu. Če so rastline takrat že dovolj visoke, napadene vršičke samo odtrgamo. Če pa je bila setev pozna in rastline še niso dosegle svoje višine, je potrebno uporabiti ustrezni insekticid. Lahko poskusite, če ste pravočasni, tudi s pripravkom iz sode bikarbone, ponovite dva ali trikrat, običajno je dovolj učinkovito.
V rastlinjak sejemo bob že v januarju, potem ga boste pobirali še pred sajenjem paprike. Na prosto pa ga lahko sejemo že od začetka februarja naprej, a se mora zemlja dovolj osušiti, prav tako pa jo seveda mora zapustiti sneg.
Le malo ljudi pa ve, da si lahko tudi bob in grah pridelamo iz sadik. Če vidite, da bo sneg dolgo ležal na gredicah ali imamo opravka z deževno pomladjo, ko se zemlja nikakor noče osušiti, si preprosto vzgojite sadike. Najbolj primerni so lončki, v katerih pridelujemo tudi sadike solate (4 – 5 cm premera). Če so večji, posejemo v vsakega tri, drugače pa dve semenki. Po vzniku naj bodo v neogrevanem prostoru, a na svetlem. Ko lahko sadiko izlončimo tako, da se zemlja drži korenin, sadiko presadimo na prosto.
Tekom rasti poskrbite, da bo zemlja okoli rastlin vedno rahla. Tudi bob in grah sta hvaležna, če ju ob okopavanju nekoliko osujemo. V primeru suhe pomladi uporabite zastirko. Pomembno je namreč, da so korenine čim dalj časa na hladnem.
Nekaj poudarkov o sortah
Naše stare sorte so imele majhne stroke in drobno zrno. Zato mnoge preseneti nova sorta, ki prihaja k nam iz Italije in se imenuje Aquadulce. Ta naredi izredno dolge stroke z veliko zelo debelimi zrni. Zdaj pa se je na policah trgovin ponovno pojavilo tudi seme stare, drobnozrnate sorte, danes so ji nadeli ime Matko. Upam, da ga boste našli. Za uživanje suhega zrnja je namreč primernejša.
Pri grahu prav tako poznamo več različnih tipov in seveda sort. Poznamo nizke sorte, ki so seveda zgodnejše, pa visoke, poznejše a rodnejše sorte. Prav te je nujno sejati bolj zgodaj. Prav tako pa poleg graha, kjer po večini ljudi uživa mlado zrnje v mečni zrelosti poznamo še sorte, kjer je užitno tudi stročje. Tudi tukaj sta dva tipa, tako, ki ima stročje normalno veliko a nima trde opne, zaradi katere ni užitno. So pa tudi sorte, ki jim Slovenci rečemo sladkorni grah, ki imajo zelo velike stroke, ki pa zrnje nimajo veliko, nekako so stroki ploščati in zelo sladki. Zelo zanimiv je tudi grah z vijoličnimi stroki, saj ga je lažje nabirati. Zrna v njem so zelena in okrogla.
Še ena posebnost
Bob naj bi po mnenju naših babic odganjal tudi voluharja. Tega mi do sedaj še nihče ni potrdil, a pokusiti je vedno smiselno. Sadimo ga lahko samostojno ali okoli gredic s krompirjem. Tudi med vrstice krompirja ga po sajenju posadite. Za sajenje krompirja je seveda zdaj še prezgodaj. Je pa pokusiti v rastlinjaku in seveda, pred sajenjem ga nakalite.
