fbpx
Domov Vrt & Vrtnarjenje Sajenje krompirja ter kako med vso pestro izbiro sort izbrati pravo?

Sajenje krompirja ter kako med vso pestro izbiro sort izbrati pravo?

Krompir je že več stoletij redna kultura naših njiv in vrtov. O krompirju poznamo mnogo ljudskih rekov, še več pa odličnih receptov. Lahko ga pridelujemo na njivah, vrtovih, uspešno pa si ga lahko pridelamo tudi na terasi ali balkonu.

Razlike med sortami

- Oglas -

Danes poznamo več kot 3000 vrst krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve. Barva krompirja pravzaprav ni pomembna pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna ta vrsta krompirja. 

Smisel pridelovanja je poznejša uporaba. Manjši ko je vrt, pomembnejša je izbira vrst in sort.

Pred nakupom samega semena se moramo seveda najprej odločiti, katero sorto bomo sadili. Sorte krompirja se med seboj razlikujejo tako po barvi kože (rdeča, rumena …) kakor tudi po barvi mesa (rumena, bela …), po kulinaričnih lastnostih (A, AB, B, BC …), zgodnosti (zgodnja, srednje zgodnja …) ter tehnoloških lastnostih (občutljivost za plesen …). Če pri barvi kože in barvi mesa govorimo predvsem o videzu krompirja, pa moramo za njegovo praktično uporabnost v kulinariki pogledati predvsem kulinarične lastnosti posamezne sorte. Poznamo več jedilnih tipov, ki jih označujemo s črkami A, AB, B, BC, C in D. Za sorte krompirja v jedilnem tipu A velja, da je to solatni tip krompirja; struktura mesa gomoljev je čvrsta, tekstura je drobnozrnata in fina, krompir se ne razkuha in se odlično reže.

Sajenje krompirja na vrtu
- Oglas -

Sorte krompirja v jedilnem tipu B so vsestransko uporabne; struktura mesa je srednje čvrsta, tekstura je drobnozrnata, gomolji so precej čvrsti, delno moknati, krompir se ne razkuha in je vsestransko uporaben za kuhanje, pečenje, praženje ter cvrtje. V jedilnem tipu C je precej moknat krompir; primeren za predelavo v pomfrit ali čips ter za pripravo pirejev, kašic, kroketov in jedi iz krompirjevega testa. Za predelavo v škrob, ki se sicer ne prideluje v Sloveniji, uporabljamo sorte krompirja, ki jih uvrščamo v jedilni tip D. Jedilna tipa AB in BC sta vmesna tipa, tako da ima krompir lastnosti obeh osnovnih tipov. Po zgodnosti lahko sorte glede na dolžino vegetacije razdelimo na zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne sorte.

Velikost vrta oz. prostora, ki smo ga namenili gojenju krompirja

Kako torej med vso pestro izbiro sort izbrati pravo? Glede na izkušnje vam lahko svetujemo takole. Če imate malo prostora, potem izberite zgodnje sorte. Zgodnje sorte boste zgodaj poleti tudi že lahko pobrali ter na to mesto še posadili sadike zelja, cvetače ali brokolija. Tako boste lahko imeli na isti gredici kar dva pridelka. Če imate prostora več, izberite dve sorti. Eno zgodnjo ter eno srednje pozno oziroma pozno. Pozne sorte se namreč bolje skladiščijo kot zgodnje. Zato boste lahko v svojem krompirju uživali še dolgo v zimo. Da ne bi krompirja med seboj zamešali, pa se lahko sorte ločijo po barvi mesa, npr: zgodnja sorta (npr. rumena), ena srednje pozna (npr. rdeča). Če imate na voljo njivo oziroma ste ljubitelj krompirjevih jedi, pa lahko posadite več sort, med njimi tudi take, ki so v različnih jedilnih tipih. Primer: posadite tri sorte, od katerih je ena zgodnja sorta, ena srednje pozna sorta z rumeno kožico, namenjena cvrtju, ter ena srednje pozna sorta z rdečo kožico, namenjena za pripravo krompirjevih solat oziroma pečenje v pečici.

Katero sorto krompirja posaditi

Drobno ali debelo seme?

Zdaj ko smo izbrali sorto, se nam navadno pojavi vprašanje, ali naj raje kupimo »drobno« ali »debelo« seme. Glavna razlika med njima je zagotovo v tem, da ima drobno seme, torej tako v velikosti od 28 do 35 mm, manj hranil in energije, zato potrebuje optimalne pogoje za vznik. Iz drobnejših gomoljev zraste manj stebel, nastavek gomoljev je manjši, ti pa hitreje dosežejo primerno velikost. Medtem ko ima debelejše seme (velikosti 35/55) več energije, bistveno odpornejše je proti hladni pomladi, zagotavlja zanesljivejši vznik, ima večji nastavek gomoljev in prinaša obilnejši pridelek.

Pred sajenjem

Ko po nakupu seme pripeljemo domov, ga moramo pravilno skladiščiti do saditve, to je pri temperaturi okoli 4 stopinje Celzija in na primerni vlagi – v presuhem skladišču gomolji lahko ovenijo. Semenski krompir lahko skladiščimo na svetlobi. Če je temperatura previsoka, gomolji začnejo kaliti skozi vreče, zato je bolje, da jih stresemo iz originalne embalaže in nakaljujemo. Nakaljevanje gomoljev je postopek, kjer gomolje za daljše obdobje postavimo v zabojčke (po možnosti eno, največ dve plasti na debelo) ter jih postavimo v svetel prostor, ki ima med 10 in 15 stopinj Celzija.

Krompir na vrtu

Sajenje krompirja in kdaj sadimo krompir?

- Oglas -

Krompir najbolje uspeva v rahlih tleh. Zato pred saditvijo tla zrahljamo vsaj do globine 15 cm.

Kdaj sadimo krompir? Saditev krompirja začnemo, ko so tla ogreta na najmanj 9 stopinj Celzija. Med posameznimi gomolji naj bo od 20 do 30 cm razmika, med posameznimi vrstami pa med 60 in 75 cm. Pri zgodnji saditvi lahko krompir pokrijemo tudi z vrtno kopreno. Ko krompir vznikne, ga oplevemo. Pri višini rastlin okoli 15 cm krompir osujemo in oblikujemo grebene. Pred osipanjem krompir tudi pognojimo z dobro preperelim kompostom. Med rastjo krompir tudi večkrat pregledamo za prisotnost bolezni in škodljivcev ter hitro in ustrezno ukrepamo.

Krompir sicer pobiramo, ko se cima (nadzemni del rastline) obarva rumeno, toda kopanje za sprotno porabo lahko začnemo, čim so gomolji primerno veliki, kar ugotovimo tako, da izkopljemo pridelek pod eno ali dvema rastlinama.

Malo drugačna uporaba krompirja

Krompir ima že dolgo tradicijo v naši kulinariki, zato receptov za tradicionalne in modernejše jedi ne manjka. Manj poznana pa je uporaba krompirja za zdravilne ali kozmetične namene.

Maska za obraz

Krompir umijemo, olupimo in naribamo ter s tem masiramo obraz. Preostali del nanesemo na obraz kot masko. Po 20 minutah obraz speremo z vodo. Koža bo mehka in gladka.

Krompir za nego rok

Olupljen krompir skuhamo v nekaj vode, ki ji dodamo žlico mleka. Ko je kuhan, mu dodamo nekaj alkohola (eno čajno žličko) in vse skupaj dobro zmečkamo. S kašo namažemo roke. Postale bodo mehke in negovane.

Celjenje ran ter lajšanje težav

Svež, surov krompir, ki ga naribamo in zmešamo z malo mleka, pa pospešuje celjenje ran, pomaga pri lajšanju težav zaradi sklepnega revmatizma, pospešuje zdravljenje vnetja mišic in vezi. Na drobno nariban krompir, zmešan z mlekom, polagamo kot obkladek na prizadeta mesta.

Najpogostejša vprašanja

Kdaj sadimo krompir?

Krompir sadimo, ko so tla ogreta na najmanj 9 stopinj Celzija. Takrat se prične sezona sajenja krompirja.

Kakšno zemljo potrebujemo za sajenje krompirja?

Krompir najbolje uspeva v rahlih tleh, zato moramo, preden ga posadimo, zemljo dobro zrahljati vsaj do globine 15 cm.

Kako sadimo krompir?

Krompir sadimo tako, da je med gomolji od 20 do 30 cm razmika, med posameznimi vrstami pa med 60 in 75 cm.

Katero sorto krompirja izbrati?

Pred nakupom semena krompirja se moramo najprej odločiti, katero sorto krompirja bomo sadili. Sorte krompirja se med seboj zelo razlikujejo tako po barvi kot tudi po velikosti gomoljev ter okusu. Več o tem si preberite v našem članku.

- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×