0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Vrt & VrtnarjenjeLe kakovostna sadika omogoča zdravo pridelavo rastline

Le kakovostna sadika omogoča zdravo pridelavo rastline

MORDA VAS ZANIMA

Zdrava in živa zemlja je osnovni temelj za zdravo pridelavo vrtnin, vendar sta kakovostno seme in kakovostna sadika pogoj, da bo rastlina v dobri zemlji uspevala tako, kot si sami želite.

- Oglas -

Zakaj sadike in ne neposredna setev na prosto, ki je vendar enostavnejša?

Prvi in osnovni razlog za vzgojo sadik je bil nekoč ta, da nekatere vrtnine, predvsem pa številne cvetlice, izvirajo iz toplih krajev. Že za kaljenje semena je potrebna višja temperatura, ki jo pri nas zemlja doseže šele maja, na primer papriko, jajčevec ali paradižnik pa bi bilo takrat sejati bolj ali manj brez pomena. Torej je potrebno do takrat, ko na prostem mine nevarnost pozeb, rastline vzgojiti nekje na toplem.

Naslednji, zelo pomemben razlog je tudi ta, da se dober, hiter in uravnotežen mladostni razvoj rastline vedno pozna tudi v dobrem pridelku, predvsem pa so te rastline odpornejše tudi na vse tegobe, ki jim jih v času rastne dobe prinaša vreme. O ekološki pridelavi sama ne bi nikoli razmišljala in bi večino vrtnin pridelala preko sadik.

Še en razlog je zelo pomemben, to so pleveli. Ko na prosto presadimo že precej veliko rastlino, je obvladovanje plevelov, tako strojno na njivi kakor ročno na vrtu, lažje, hitrejše in učinkovitejše. Okoli rastline lahko takoj razprostremo naravno zastirko, posadimo jo lahko tudi na folijo. S tem pa poleg obvladovanja plevelov pred slabim vplivom vremena in pred izsuševanjem zavarujemo še zemljo in vse mikroorganizme v njej, hkrati pa ohranjamo temperaturo zemlje enakomernejšo. Vse to vpliva tudi na korenine, zaradi katerih so potem rastline tudi bolj zdrave.

- Oglas -

Še en razlog vidim, ki so ga naši predniki že zdavnaj odkrili, to je slaba, predvsem težka zemlja. Nekatere rastline imajo zelo drobno seme, ki je v težki zemlji slabo kalilo. Pred njimi je vzkalil plevel, potem pa je bilo te rastline zelo težko rešiti iz veliko večjega plevela. Ko so odkrili, da lahko nekatere vrtnine brez problema poseješ drugje, jih izpuliš in presadiš, ter da take rastline rastejo brez težav dalje, so pričeli sejati tudi nekatere druge vrtnine na manjše grede, setvenice, kjer so lahko na nekaj metrih zemlje vzgojili dovolj sadik za celo njivo. Zelo hitro so na tak način pričeli vzgajati kapusnice, v Sloveniji je bilo za prehrano najpomembnejše zelje. Ko smo odkrili vzgojo sadik s koreninski grudo, pa omejitev ni bilo več, saj nekatere vrtnine ne prenašajo presajanja.

V rastlinjakih nudimo kalečemu semenu in malim rastlinicam najboljše pogoje za rast in razvoj, vse to pa pomeni, da bodo kasneje rastline dale tudi večje pridelke.

Za manjše število sadik lahko kupimo
tudi take mini ratlsinjake
Za manjše število sadik lahko kupimo tudi take mini ratlsinjake

Sadike lahko vzgojimo na več načinov

  • Setev semena v setvene plošče in kasnejše pikiranje v primerno velikost multiplošč, šotnih tablet ali šotnih lončkov. Taka sadika bo vzgojena s koreninsko grudo.
  • Lahko jih pikiramo tudi v tople grede, take sadike izpulimo pred presajanjem, zato jih imenujemo puljene sadike. Ker jih izpulimo, obdržijo na koreninah zelo malo zemlje, običajno tudi nekoliko poškodujemo korenine. Taka rastlina nekaj časa preneha z rastjo, zato so pridelki poznejši. Vendar je čas puljenih sadik bolj ali manj minil. Kupiti jih ne moremo več, čeprav so bile zelo poceni.
  • Sejemo lahko tudi neposredno v tople grede ali na tla rastlinjakov, poleti pa tudi na manjše gredice, ki jih imenujemo setvenice. Na manjšem prostoru lažje vzdržujemo gredico čisto brez plevela, skrbimo za dovolj vlage, varujemo mlade rastlinice, ki so najobčutljivejše, pred boleznijo in škodljivci, jih po potrebi poleti tudi senčimo, spomladi pa zavarujemo pred mrazom. A naj takoj povem, da je čas setvenic že mimo. Edini izjemi bi mogoče lahko bili por in čebula, a tudi pri teh dveh vrtninah veliko bolj priporočam setev v majhne lončke.
  • Nekatere vrtnine in cvetlice je zelo koristno prepikirati. Številne vrtnine, predvsem cvetlice, pa pikiranja ne prenesejo ali pa to ni potrebno. Take lahko sejemo neposredno v posebne setvene plošče, rečemo jim multiplošče. So pravzaprav plošče, ki so sestavljene iz več lončkov skupaj, tako jih lažje prenašamo in shranjujemo, kot če bi morali prenašati vsak lonček posebej na prosto. Velikost in število lukenj sta različni, odvisni od rastlin, ki jih sejemo. V te multiplošče lahko pikiramo rastlinice iz setvenih plošč, lahko pa neposredno v vsako luknjico posejemo nekaj semenk. Rastlinice vzkalijo, ko pa koreninice prerastejo lonček in zemljo, jih brez problemov presadimo na prosto z vso zemljo in brez poškodbe korenin: to so sadike s koreninsko grudo.
  • Več semenk posejemo zato, ker čisto vsako seme ne vzkali, mi pa želimo imeti čim več sadik, saj te multiplošče zavzemajo enak prostor, če so v njih sadike ali ne. Če potrebujemo samo eno rastlino, odvečne rastlinice takoj po kaljenju čim prej odščipnemo. To storimo, če želimo vzgojiti sadike kapusnic, solate, endivije ali radiča. Prav tako posejemo več semenk, kadar si bomo kasneje želeli bujnejšo rastlino – na primer zelišča, cvetlice, peteršilj …

Na tak način lahko vzgojimo tudi sadike kumaric, le da lahko tu ostaneta tudi dve rastlini, sadike lubenic in melon (tako bodo rodile tudi v naših krajih), sadike jedilnih in okrasnih bučk, tudi sadike fižola, graha, boba, peteršilja, sladke koruze … Predvsem pa lahko v multiplošče sejemo bolj ali manj vse cvetlice enoletnice, kjer ne potrebujemo redčenja sadik, saj nam več rastlinic kot ena sadika zagotavlja še bujnejše kupe cvetja poleti.

Namesto lončkov lahko uporabite tudi embalažo jajc
Namesto lončkov lahko uporabite tudi embalažo jajc.

Presajanje sadik z grudo ima veliko prednosti

  • Rastline ne zmotimo pri presajanju, saj korenine niso poškodovane.
  • S tem dosežemo zgodnejše in hitrejše pridelke vrtnin, predvsem pa zgodnje cvetenje cvetlic, hitrejši pridelek bučevk (lubenice, melone …), ki jih pred uvedbo take vzgoje sadik nismo mogli presajati, saj puljenja in presajanja niso prenesle.
  • Sadike lahko nabavimo tudi nekaj dni prej, ni jih potrebno takoj po nabavi posaditi na prosto.
  • Presajamo lahko tudi večje sadike, to je ugodno predvsem v času slabega vremena ali nenadnega mraza, sadike pa v toplih rastlinjakih nemoteno rastejo naprej. Vendar tega ne priporočam kot redno prakso.
  • Take sadike imajo veliko bolj izenačene pogoje za rast in razvoj, zato so tudi odpornejše na glivične in druge bolezni.
Tudi fižol ali grah lahko vzgajamo iz sadik,
a samo s koreninsko grudo
Tudi fižol ali grah lahko vzgajamo iz sadik, a samo s koreninsko grudo.

Lastna vzgoja

Sadike s koreninsko grudo si lahko vzgojite tudi sami. Potrebujete setvene plošče za tiste vrtnine in cvetlice, ki jih boste pikirali, multiplošče z različnimi velikostmi lukenj, različno velike šotne lončke ali šotne tablete, zemljo za sejance in seveda seme ter veliko dobre volje, s katero pospremimo setev naših rastlin.

- Oglas -

Plodovke, to so paradižnik, paprika in jajčevec, sejemo v setvene plošče, saj jim pikiranje samo vzpodbudi rast večjega števila stranskih koreninic, ki bodo lahko v suši poiskale in črpale več vlage.

Setvene plošče so nizki zabojčki, saj komaj vzkaljene rastlinice nimajo globokih korenin. Temperatura za kaljenje naj bi bila okoli 25 stopinj Celzija. Pomembneje kot sama višina temperature je, da ta do kaljenja čim manj niha. Temperatura je lahko tudi nekoliko nižja, vendar mora biti ves čas vsaj približno enaka, potem je vznik hiter, predvsem pa enakomeren. Zato rastlinjaki niso najprimernejši prostor, saj je podnevi v njih veliko nad 30 stopinj Celzija, ponoči pa zagotovo ne ogrevate tako visoko.

Vzgoja sadik čebule
Vzgoja sadik čebule

To je zelo pomembno kasneje pri pikiranju. Temperature nad 30 stopinj Celzija ovirajo oz. zaustavijo kaljenje. Ko rastlinice vzkalijo, jih moramo zelo hitro prepikirati: že tu se pojavljajo napake, saj pogosto pikiramo prepozno. Pravi čas za začetek pikiranja je takrat, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj. Kasneje mlade rastlinice že pričnejo konkurirati za hrano in predvsem svetlobo. Če vznik ni enakomeren, se nam lahko zgodi, da ene rastlinice še kalijo, druge pa so že primerne za pikiranje. Še pomembnejše je pravočasno pikiranje pri nas doma, saj sadike navadno vzgajamo na oknih, kjer je svetloba enostranska, zato se rastlinice hitro podajo v borbo za svetlobo, se pretegnejo, kot rečemo, postanejo pa tudi bolj občutljive za glivice, ki to kar hitro izkoristijo in pričnejo s svojim uničevalnim delom. 

Za setev rastlinic, ki jih bomo kasneje pikirali, uporabimo substrate za setev, ti vsebujejo manj hranil, zato so tudi nekoliko cenejši. Za setev rastlin, ki pa jih bomo vzgojili v multiploščah brez vmesnega pikiranja, uporabite boljše substrate, lahko tudi tiste, ki so namenjeni presajanju balkonskih rastlin, saj bodo kar nekaj časa črpale hrano iz te zemlje.

Vzgoja Sadik
Še ena prednost lastne vzgoje sadik je, da sejemo lahko terminsko, vsak teden nekaj solate, na primer.

Nakup sadik

Ko kupujete sadike, je potrebno paziti na njihovo kakovost. Kupujemo samo rastline z enakomerno temnozelenim listjem.

Sadike kupujte samo tam, kjer poznate kakovost sadik, kjer vemo, da so dobro vzdrževane in tudi utrjene: kar pomeni, da rastline niso ves čas v toplih in vlažnih pogojih, temveč so jih počasi pripravljali na slabše in manj ugodne pogoje zunaj. Neutrjene sadike lahko namreč hitro požge spomladansko sonce, potrga veter ali poškoduje dež.

Če je možno, preverimo, kako razrasel je koreninski sistem; rastline z dobro razvitim sistemom bodo namreč hitro pognale in začele z rastjo in cvetenjem. Korenine morajo biti svetle in dobro razrasle, črne korenine in vonj po gnitju nas opozorita, da je s takimi rastlinami nekaj narobe.

Bolje je, da so rastline nekoliko manjše, imajo pa dobro razvit koreninski sistem, kot da so velike, korenine pa so slabo razvite. Takšne rastline so namreč znak, da je vrtnar v želji po zaslužku rast rastlin pospeševal predvsem z dušičnimi gnojili. Te rastline imajo sicer temnozelene liste, vendar šibka stebla. Ker imajo premalo korenin za črpanje hrane, bodo potrebovale več časa za nastavek prvih plodov; ker imajo slabši koreninski sistem, pa bodo tudi bolj občutljive na sušo.  

Rastlin, ki jih kupimo zgodaj, ne postavimo več v zaprti prostor, ne glede na to, kakšno vreme je zunaj. V zaprtih prostorih, pa tudi če so to svetle okenske police, svetle garaže …, so v veliki nevarnosti, da bodo pričele gniti, da bodo oslabele … Zanje najdemo zaveten prostor pod balkonom, ob steni, kjer jih ne bodo takoj dosegli veter, dež in močno sonce. Tam naj se nekaj dni privajajo na zunanje razmere.

Še nekaj opozoril glede barve listov sadik: paprike s temnimi plodovi imajo temnejše zeleno listje, zato naj vas rumeno zeleno listje rumenoplodnih paprik ne ustraši. Paradižnik paprike z rumenimi plodovi imajo še bolj rumenkasto listje. Nekatere sorte solate, kot je npr. leda ali ljubljanska ledenka, imajo rozeto sadike takega izgleda, kot da bi bila rahlo pretegnjena. To naj vas ne zapelje, saj naredi izredno lepe in čvrste glave. Tudi listje nekaterih sort zelja je lahko svetlejše. Mora pa biti vse listje ene sorte enake barve, potem se lahko zanesemo, da smo kupili to, kar smo želeli. Nekje na embalaži mora pisati tudi ime sorte, ki smo jo kupili, ne samo paprika, zgodnji paradižnik …, potem se lahko zanesemo tudi na kakovost tistega, ki je pridelal sadike, saj mu ni vseeno, kaj in kako prodaja.

Zaključek

Pridelava vrtnin preko sadik ima številne prednosti, čeprav se številni kar ne morejo navaditi na to. Pridelek ni samo višji, predvsem je pomembno, da so rastline bolj zdrave. Zato vsem, ki želite pridelati zdravo hrano, toplo svetujem čim več sadik in manj neposrednih setev.

NAJNOVEJŠE