V naši prehrani pa tudi na vrtovih imamo številne vrtnine. Uživamo različne dele rastlin, korene, liste in seveda tudi plodove. Skupino vrtnin, ki imajo za nas užitne plodove, imenujemo plodovke. Med nje uvrščamo bučevke s kumarami, bučami in bučkami, lubenicami, melonami, v zadnjih letih pa tudi čajote, mehiška kumara, afriška kumara in še kaj bi našli, pa tudi razhudnike s paradižnikom, kraljem plodovk, papriko, jajčevcem, andsko jagodo in pepinom. Za plod pa je seveda potreben najprej cvet. Mnogi menijo, da cvet že zagotavlja tudi plod. Pa je res tako?
Bučevke cvetijo pa ni plodov
Mnogi ne vedo, da so bučevke, kot strokovno rečemo, enodomne rastline. Pa veste, kaj to pomeni? Pomeni, da imajo dvojne cvetove, moški in ženski cvetovi so različni, ločeni, vendar na eni rastlini. Moški cvet je običajno nekoliko večji, predvsem pa na daljšem peclju in nima plodnice, kot radi rečemo, majhne bučke (ali kumare) pod cvetnim odevalom. Ženski cvetovi so skriti med listjem, imajo kratke peclje, predvsem pa pod rumenimi listi cveta plodnico, običajno jih kar rečemo majhna bučka ali kumara.
Najpogostejše vprašanje po mrzli pomladi je, zakaj je njiva, greda polna cvetov, ni pa plodov. Bučevke imajo torej dvojne cvetove, moške in ženske. Oboji so potrebno za plod. Pri vrežastih sortah je normalno, da rastlina v začetku nastavi samo moške cvetove. Potrebuje čas, da se razvije koreninski sistem, dovolj listov in s tem dovolj hrane za plodove. Kadar se vegetacija začne v mrzlem vremenu, sejemo prehitro ali pa se po setvi ali sajenju sadik vreme prehitro ohladi, je rastlinam mrzlo. Zato raste počasi, koreninski sistem ostaja nerazvit, rastlina preprosto ne more prehraniti plodov, zato ženskih cvetov ni.
Ker pa so moški cvetovi na dolgih pecljih, ki najpogosteje gledajo iz posevka, saj morajo privabiti opraševalce, seveda na prvi videz zgleda, da bo plodov veliko. Pa seveda ni tako. Potrebno so torej ugodni pogoji, da rastlina sploh nastavi ženske cvetove. Potem pa je potreben nekdo, ki bo cvetni prah in moških prenesel na brazde pestiča ženskega cveta. Kadar opraševalcev ni, tudi za to je lahko krivo vreme, ali pa pomald, v kateri so zaradi pomanjkanja hrane… števil ni opraševalci umrli, plodov ni ali pa so majhni.
Če pa je v času cvetenja prevroče, če so rastline žejne, ne pride do oploditve. Cvetni prah ne kali, ne pride do stika med moško in žensko dednino.
Če pa s svojim napačnim ravnanjem, uporabo insekticidov, pa tudi drugih sredstev za varstvo rastlin, uničujemo opraševalce, je plodov še manj. Italijani so dokazali, da ta pojav, torej močnejši pojav moških cvetov, še pospešuje gnojenje s hlevskim gnojem, bolje rečeno, pretirano gnojenje s hlevskim gnojem.
Rešitev ni veliko , saj na vreme nimamo vpliva. Zagotovo pa pomaga, da sejemo ali sadimo sadike bučevk v toplo zemljo, torej ne hitimo s sajenjem ali setvijo. Vsekakor je ta pojav vedno nekoliko manjši, če se lotimo pridelave bučevk preko sadik. Druga pomoč pa so lahko pripravki, ki vsebujejo morske alge. Te vsebujejo različne hormone in rastlinske encime, ki pomagajo rastlinam premagovati stres, zato bodo hitreje nastavile ženski cvet. Za privabitev opraševalcev pa okli gred, njive posejemo še cvetoče enoletnice, rumenih, oranžnih barv.
Kaj pa solatne kumare in sušenje plodičev
Naj pa povem, da tudi hibridi, ki nastavljajo pretežno ženske cvetove, v takem vremenu ne zagotavljajo pridelka. Pri njih pa se že oblikovani plodiči posušijo. Vzrok pa je isti, rastlina nima dovolj moči, saj se korenine v mrzli zemlji niso dovolj razvile, da bi plodove prehranila do obiranja.
Ta primer srečamo pri solatnih kumarah skoraj vsako leto, v peti etaži se večina plodičev posuši. To se zgodi ne glede na vreme. Hibridne sorte (tudi pri bučkah je ta primer) nimajo veliko moških cvetov, njihova lastnost je, da po večini oblikujejo ženske cvetove, do plodov pride tudi brez prisotnosti cvetnega prahu. To je poseben fenomen narave, kjer pa seveda nikakor ne gre za kakršno koli spreminjanje genetike, gensko spremenjene rastline… Taki plodovi tudi nimajo veliko semen ali pa jih praktično nimajo, zato jih imamo seveda radi. Do sušenja plodičev pa pride zato, ker prvi plodovi teh hibridov nastanejo prehitro, ker pač ni obrambe – moških cvetov na začetku. Rastlina takoj zarodi, kar nam ugaja, a ne razvije dovolj velikega koreninskega sistema. Zato začne plodiče odmetavati, se začnejo sušiti, ko ne zmore več. Dve etaži ni plodov, v tem času se okrepi koreninski sistem. Potem pa rastlina rodi normalno naprej.
Rešitev v tem primeru je dvojna. Nikoli ne posadimo vseh sadik na enkrat. Naredimo 14 dnevni zamik, tako se bo ta pojav tudi zamaknil, zato ne bomo ostali v nekem trenutku popolnoma brez pridelka. Hkrati vsaj do 1,5 m višine rastlin puščamo samo glavno steblo, trgamo vse stranske poganjke. Hkrati pa rastline redno, tedensko krepimo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Z njimi v začetku rasti, od presajanja naprej, zalivamo. Ko pa s oblikujejo prvi plodovi, pričnemo z listnim gnojenjem. Ko pa se dnevne temperature dvigujejo nad 35 oC pričnemo vsem plodovkam, na prostem in v rastlinjaku dodajati še kalcij. Kalcij seveda ni samo za paradižnik, potrebujejo ga vse plodovke.
V mrzlih pomladih je domače nadomestilo za alge lahko pripravek iz nadzemnih delov baldrijana, ki prav zdaj cveti in ga lahko naberete in posušite za naslednje leto. V vročem delu poletja pa lahko uporabite pripravek iz regrata, ki pa nimajo tako popolne vloge pri cvetnem nastavku, kakor alge.
Odpadanje cvetov
Poleti, ko je vroče, se prične dogajati še nekaj drugega. Previsoke temperature uničujejo vitalnost cvetenega prahu. Včasih pa povzročijo tudi napačno zgradbo cvetov, predvsem pri paradižniku. Brazda pestiča pogleda iz cveta, zato je preprečena oprašitev. Pri fižolu pa cvetni prah ni ploden, ko je prevroče, ne pride do oploditve. Pri previsoki zračni vlagi lahko ostane cvetni prah prilepljen na prašnice in se ne sprosti. Skratka moten je prvi del oploditve – oprašitev. Če ne pride do tega, ni plodu. Ko cvetovi odcvetijo, seveda odpadejo. Kaj pa lahko naredimo tukaj. Moram priznati, da veliko ne. V rastlinjaku skušajte na vsak način zniževati temperaturo, z ventilatorji, z senčenjem. Veliko lahko pripomore tudi redna, izmenična uporaba alg in aminokislin. En teden uporabimo alge, drugi teden aminokisline.
Tudi fižol ima težave, ko je vroče
Fižol je na visoke temperature še bolj občutljiv. Takrat je odpadanje cvetov v vročem avgustu pogosto. Sprva visoke temperature blaži mešan posevek s koruzo. Vendar popolnoma tega pojava tudi koruza ne odpravi. Ko ni več vroče, fižol normalno rodi. Torej je potrebna potrpežljivost. Vsekakor pa uporaba pripravkov na osnovi alg ne bo odveč.
Pa še nekaj, na ta pojav je občutljiv samo visok fižol. Zato vedno posejte še nekaj nizkega fižola, posebej tistega za stročje. Prav tako lahko ob visok fižol posejete še nekaj dolge vigne. To je posebna rastlinska vrsta, ki je nekoliko podobna fižolu. Naredi zelo dolge stroke, ki so maslene teksture in nekoliko skladnejšega okusa. Pa vendar, bolj bo vroče, bolje bo delala. Pazite le, da jo sadite tako, da je visok fižol ne bo zasenčil, saj je šibkejše rasti. Prav tako pa pobirajte zelo mlade stroke, ti ne bodo trdi. Ne se zanašati na slike, na katerih je res zelo dolga. Takrat je že prestara.
Za konec
Včasih se vremenskim razmeram preprosto ne moremo izogniti. Pripravki z algami, aminokislinami, rastlinski izvlečki in vitaminskimi kompleksi rastlinam nekoliko pomagajo, povsem rešiti pa težav v stresnem vremenu ne morejo. Če pa rastline to obdobje prestanejo krepke in zdrave, bodo, ko se vremenske razmere izboljšajo, še obilno rodile.