Vsem je jasno, da ĆĄtevilne rastline v naravi ne bi obstajale brez opraĆĄevalcev. Po nekateri izraÄunih naj bi opraĆĄevalci samo v kmetijstvu prinesli v svetu nekje okoli 100 milijard âŹ/letno, v Evropi 15â20 in v Sloveniji 110 milijonov âŹ.
Predvsem se veliko govori o pomenu medonosnih, gojenih Äebel in seveda o naĆĄi Äudoviti posebni Kranjski Äebeli. Da se ĆŸe na zaÄetku razumemo, prav je tako. A ker se o njej veliko govori, je v Sloveniji tudi veliko pridnih, skrbnih Äebelarjev. VeÄini skrb za te pridne delavke pomeni veselje in sprostitev, torej zanje skrbijo veÄinoma prostovoljno. Seveda imamo tudi kar nekaj Äebelarjev, ki jim to delo pomeni zasluĆŸek in preĆŸivetje. Za medonosne Äebele je, kljub temu da ĆĄtevilni govorijo drugaÄe, dokaj dobro poskrbljeno. Pozimi imajo hrano, imajo domovanja, Äebelnjake, tudi za njihovo zdravje se vsi pravi Äebelarji vsaj trudijo skrbeti.
Koliko pa vas ve, da je v naravi tudi veliko ĆĄtevilo divjih opraĆĄevalcev, ki imajo s svojim obstojem veliko veÄ teĆŸav? Danes se bom posvetila samo njim. Zakaj so pomembni? Zato ker opravljajo delo tudi tam in tudi v razmerah, ko Äebele ĆĄe poÄivajo ali pa ne morejo na cvetove. Naj jih naĆĄtejem samo nekaj, to so muhe trepetavke, metulji, ĆĄtevilni hroĆĄÄi in hroĆĄÄki ter seveda Ämrlji in divje Äebele, Äebele samotarke, kot jim pravimo. Prav zdaj, spomladi, lahko za vse naredimo veliko dobrega ali slabega.
Spomladi poÄakamo s prvimi koĆĄnjami zelenic
Na vrtovih se je cvetenje divjih cvetlic na zelenicah ĆŸe priÄelo, veliko vas bo kmalu kosilo. Ali se zavedate, kako so prav te cvetlice pomembne za divje opraĆĄevalce? Zato vas prosim, da s prvo koĆĄnjo cvetoÄe zelenice poÄakate, da to cvetenje preneha. Lahko pa se odloÄite in puĆĄÄate otoke cvetoÄih rastlin, da bo prva hrana zanje pri roki. NajboljĆĄa hrana so usnjatice, cveti tudi ĆŸe mrtva kopriva, ki jo imate vsi za grdi plevel, k cvetenju se ĆŸe pripravlja plazeÄi skreÄnik in tudi brĆĄljanasta grenkuljica. To je najboljĆĄa, najbolj kakovostna in zaĆŸelena hrana Ämrljev. Ste ĆŸe sliĆĄali, da se spomladi prebudijo samo oplojene matice Ämrljev? Prvi Ämrlji, ki jih boste kmalu videli na zelenicah, so matice. Äe one ne najdejo dovolj hrane in kasneje primernih prebivaliĆĄÄ za svoje gnezdo, smo za celo leto uniÄili celotno druĆŸino in ne samo posameznih delavk. Pri Äebelah so v nevarnosti samo delavke. Najbolj pa je to pomembno ob zelenjavnem vrtu in ob rastlinjaku. Verjemite mi, da vam bodo s svojim delom poleti povrnili, saj bodo vse plodovke veÄje, okusnejĆĄe in tudi veÄ plodov bodo imele.
Kasneje so regrat in male, bele marjetice naĆĄim oÄem seveda prijetnejĆĄe. Äe boste imeli na vaĆĄem vrtu gnezda Ämrljev, bodo ÄeĆĄnje, borovnice, paradiĆŸnik, kumare in buÄe veliko bolje oplojene. BoljĆĄa oplodnja pa ne pomeni samo viĆĄjega pridelka, pomeni tudi pridelek, ki ima veÄ koristnih snovi, vitaminov, mineralov ⊠Kot zanimivost naj povem, da lahko borovnice, paradiĆŸnik pa ĆĄe katero rastlino oplodijo samo Ämrlji.
Kaj torej lahko naredimo na njivah?
Ć tevilni bodo rekli, da se izognemo uporabi pesticidov. Zagotovo bi pomagalo. A koliko hrane bi potem pridelali v Sloveniji? Na domaÄem vrtu to zagotovo velja, a pozor, tudi tako imenovani ekoloĆĄki, bioloĆĄki pripravki, tudi doma narejeni pripravki iz rabarbare, pelina ali vratiÄa, so zanje nevarni. Zato jih je dobro uporabiti ĆĄele zelo pozno zveÄer. Ärmlji, muhe trepetavke, Äebele samotarke ⊠so aktivni ĆĄe pozno v noÄ. Prav tako jih najdete na cvetovih zelo zgodaj zjutraj, ko medonosne Äebele ĆĄe ne zapuĆĄÄajo svojih domovanj. Zaradi tega so jutranja zatiranja vedno nevarna prav za divje opraĆĄevalce.
Zelo ĆĄkodljivo je prav zdaj, v tem Äasu, zatiranje plevelov v prezimnih in zgodnje spomladanskih zelenjadnicah. Äe dobro pogledate, se med njimi vedno najdejo tudi mrtve koprive in ĆĄe kaj zgodaj cvetoÄega. Poskusite se izogniti vsaj veÄjim zaplatam, pustite cvetoÄe robove med njivami, praznih, samo z mrtvo koprivo poraĆĄÄenih njiv pa ĆĄe vsaj mesec dni ni potrebno preorati, ĆĄe manj pa ĆĄkropiti s herbicidi.
Na njivah bi bilo med zelenjavo zelo priporoÄljivo posaditi cvetoÄe enoletnice. Zdaj se vsi smejete, a to je enostavno. Ko sejete seme v multiploĆĄÄe, dajte med seme nekaj malega semena enoletnic roĆŸ. Med kapusnicami so odliÄne kamilice, med solatnicami pa grobelnik. Seveda pa bodo svoje delo opravile tudi druge cvetoÄe enoletnice, izogibajte se le modri barvi cvetov. Za preĆŸivetje divjih opraĆĄevalcev pa tudi za privabljanja koristnih ĆŸuĆŸelk, ki bodo ĆĄkodljivcem poĆĄteno zagrenile ĆŸivljenje, je to zelo priporoÄljivo.
Ko cveti sadno drevje, odstranite rumene lepljive ploĆĄÄe, ki jih pogosto vidim viseti na drevesih po vrtovih. Prav tako v sadovnjakih in vinogradih pred uporabo kateregakoli sredstva za varstvo rastlin pokosite vso cvetoÄo podrast, predvsem regrat, ko cveti. Ć tevilni na to pozabijo. Ker drevje ali trta ne cvetita, menijo, da lahko ĆĄkropijo brez posledic. To je vse, kar se tiÄe uporabe pesticidov.
Kar se tiÄe gnezdenja, lahko veliko naredijo lastniki travnikov. Velik del Ämrljev namreÄ gnezdi v tleh in na tleh predvsem na travnikih. PoiĆĄÄejo primerne naravne luknje, kot so jame glodavcev in drugih insektov, ter se vanje naselijo. Gnezda si oplojene matice Ämrljev iĆĄÄejo zgodaj spomladi. Äe se po travnikih veliko vozimo, odlagamo gnojnico, predvsem pa kosimo pred cvetenjem, uniÄimo veliko gnezd in tudi matic v njih. Ob travnikih se lahko pusti nekaj mejic, kar se celo podpira s strani sredstev EU, lahko se puĆĄÄa manjĆĄe, nepokoĆĄene dele travnikov dalj Äasa in s tem veliko prispeva k ohranjanju vseh naravni opraĆĄevalcev, tudi Ämrljev.
Kaj pa lahko naredimo na vrtovih?
Po mojem ĆĄe najveÄ, saj nismo denarno odvisni od tega, kar pridelamo na vrtu. Vsi, ki imate veÄje parcele, naj ĆŸiva meja ne bodo ciprese, ki pomenijo smrt za opraĆĄevalce. Ko se boste odloÄili za menjavo, posadite ĆĄtevilne grme, med njimi tudi cvetoÄe, in jih ne obrezujte. TakĆĄna pisana, od zgodnje pomladi do pozne jeseni cvetoÄa ĆŸiva meja je odliÄna za vse opraĆĄevalce, pa tudi druga koristna ĆŸiva bitja, npr. ptice, ĆŸuĆŸelke, sesalce. Tam, kjer imate hiĆĄni sadovnjak (sadno drevje), ni potrebna redna koĆĄnja v slogu zelenice. Pustite travo na miru in jo pokosite samo dva ali trikrat letno. Imam prijatelja, ki ves Äas s cvetoÄih travnikov nosi rastline in jih sadi v tako travo. UÄinek je sicer slab, saj se jih ustali v njegovem travniku le nekaj, a konÄni uÄinek po treh letih je neverjeten. Travnik pod sadnim drevjem je pisan in cvetoÄ celo leto.
Spomladi pa okoli drevja posadite kakĆĄne cvetoÄe Äebulnice in drugo cvetje, da bodo matice Ämrljev naĆĄle te oaze in si v njih izborile prostor. Lahko celo posejete trato z enoletnicami, ki jih sicer sejemo na okrasnih gredicah, kot so kozmeje, lepe oÄke, marjetice, zvonÄnice âŠ, predvsem pa naj ne bodo zelenice ena sama monokultura trave, v njej pustite tudi zgoraj omenjene divje, spomladi cvetoÄe rastline.
Tudi na zelenjavnem vrtu naj bo Äim veÄ pisanega cvetja in cvetoÄih zeliĆĄÄ, kot so bazilika, timijan, meta, melisa, ognjiÄ, kapucinke âŠ