Nekateri oreščke še vedno obravnavajo kot visoko kalorično hrano, polno maščob, ki se ji je treba v velikem loku izogibati. Ob tem se ne zavedajo, da tudi maščobe, poleg beljakovin in ogljikovih hidratov, prispevajo k uravnoteženi prehrani. Oreščki med drugim skrbijo za uravnavanje telesne teže, boljše razpoloženje, pozitivno pa vplivajo tudi na uravnavanje ravni holesterola v krvi. Z rednim uživanjem znatno zmanjšamo možnost za nastanek bolezni srca in ožilja, katerih delež žal še vedno narašča.
Predstavljamo vam nekaj razlogov, zakaj bi morali biti oreščki redno na vašem jedilniku:
Oreščki so odličen vir beljakovin.
V oreščkih najdemo veliko kakovostnih beljakovin in zdravih maščob, vsebujejo malo ogljikovih hidratov, polni pa so tudi številnih vitaminov in mineralov. Prav tako imajo zelo nizek glikemični indeks.
Oreščki so zelo nasitni.
Zaradi visokega deleža maščob oreščki resda vsebujejo precej kalorij, a so hkrati tudi zelo nasitni. Že več raziskav je dokazalo, da so nam oreščki pravzaprav v pomoč pri izgubi odvečnih kilogramov.
Oreščki vsebujejo veliko prehranskih vlaknin.
V oreščkih najdemo veliko topnih prehranskih vlaknin, ki dokazano zmanjšujejo tveganje za razvoj raka in srčno-žilnih boleznim, znižujejo skupni in slabi (LDL) holesterol ter pomagajo uravnavati krvni sladkor.
Oreščki so odličen vir fitosterolov.
Fitosteroli naj bi iz našega telesa pomagali odstranjevati presežek holesterola, prav tako pa z uživanjem hrane, bogate z rastlinskimi steroli, zmanjšujemo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.
Oreški so polni zdravih maščob.
Oreščki vsebujejo veliko linolne in alfa linolenske esencialne maščobne kisline. Esencialnih maščobnih kislin telo ne more proizvesti samo, ampak jih moramo vnesti s hrano. Zaradi pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin je naša koža suha, v telesu so prisotna vnetja, lahko pride do težav s plodnostjo, pomanjkanje pa lahko vpliva tudi na sposobnosti pomnjenja ter na zdravje srca in ožilja.
V oreščkih najdemo veliko vitaminov iz skupine B.
Oreščki vsebujejo naslednje vitamine iz B-kompleksa: riboflavin, niacin, tiamin, pantotensko kislino, piridoksin in folate.
Oreščki so vir polifenolov.
Polifenoli so rastlinski antioksidanti, ki telo varujejo pred nevarnimi prostimi radikali. Oreščki vsebujejo različne vrste polifenolov, vključno z resveratrolom, luteinom, kriptoksantinom in drugimi. Določena semena, na primer laneno ali sezamovo seme, vsebujejo še veliko lignanov, ki uspešno varujejo pred rakom na rodilih.
V oreščkih najdemo veliko cinka, selena, magnezija in bakra.
Cink je mineral, ki močno vpliva na obrambni sistem ter reprodukcijo. Tudi selen je mineral, ki skrbi za krepak imunski sistem. Potrebe po njem bomo pokrili že dvema brazilskima orehoma dnevno.
Magnezij pa lahko označimo tudi kot mineral energije, saj smo zaradi njegovega pomanjkanja utrujeni in razdražljivi, poveča se tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka. Magnezij prav tako igra pomembno vlogo pri kostnem metabolizmu.
Poleg jeter in ostrig so oreščki najbogatejši vir bakra.
Oreščke lahko vzamete praktično kamorkoli.
Oreške lahko vzamete kamorkoli – vedno jih imate lahko v torbici ali nahrbtniku in tako nemudoma potešite lakoto.
Uživamo jih lahko na številne različne načine.
Oreški so odličen samostojni prigrizek, z njimi lahko obogatimo sendviče (pripravimo si lahko različne namaze), potresemo jih po solatah, odlični pa so tudi za pripravo različnih slaščic in kremastih smoothiejev.
Bazilika vsebuje antioksidante, ki ščitijo celice pred poškodbami in krepijo imunski sistem.
Eterična olja bazilike delujejo protivnetno, kar pomaga pri lajšanju artritisa in prebavnih težav.
Bazilikin čaj pomirja prebavo, zmanjšuje napenjanje in spodbuja tek.
Bazilika ima adaptogene lastnosti, ki pomagajo telesu pri obvladovanju stresa in izboljšujejo razpoloženje.
Bazilika, znana tudi kot kraljevsko zelišče, je ena izmed najbolj priljubljenih in vsestranskih začimb v kulinariki. Zaradi svoje edinstvene arome in številnih zdravilnih lastnosti je bazilika nepogrešljiva v številnih kuhinjah po vsem svetu.
Pradomovina bazilike je Indija, njeni ostanki, ki so jih našli v egipčanskih grobnicah, na primer segajo kar 3500 let pred našim štetjem. Bazilika je bila zelo priljubljena začimba tudi že v času starih Rimljanov. Številni zapisi potrjujejo njeno vsestranskost, v času vladavine Julija Cezarja je bila nadvse cenjena kot začimba, pa tudi kot okrasna rastlina. Menihi so baziliko v srednjo Evropo prinesli v začetku 12. stoletja.
Zakaj je bazilika koristna in uporabna?
Bazilika je bogata z antioksidanti, ki pomagajo zaščititi telo pred poškodbami prostih radikalov. Antioksidanti, kot so flavonoidi in polifenoli, zmanjšujejo oksidativni stres, ki je povezan s staranjem in razvojem kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, rak in diabetes. Redno uživanje bazilike lahko prispeva k boljšemu splošnemu zdravju in zaščiti celic.
Protivnetno delovanje
Bazilika ima močne protivnetne lastnosti, ki pomagajo zmanjševati vnetja v telesu. Eterična olja, ki jih najdemo v njej, kot so eugenol, linalool in citronelol, delujejo kot naravne protivnetne učinkovine. To je še posebej koristno pri boleznih, kot so artritis, vnetne črevesne bolezni in alergije. Uživanje lahko pomaga ublažiti simptome teh bolezni in izboljšati splošno počutje.
Naravna podpora za imunski sistem
Vitamin C in drugi antioksidanti, ki jih najdemo v baziliki, igrajo pomembno vlogo pri krepitvi imunskega sistema. Poleg tega vsebuje antibakterijske in protiglivične spojine, ki pomagajo zaščititi telo pred različnimi mikroorganizmi.
Odlična za prebavo
Bazilika je najbolj znana po svojem blagodejnem delovanju ob različnih prebavnih težavah. Spodbuja namreč izločanje prebavnih encimov in pomaga izboljšati prebavo. Lahko pomaga pri lajšanju prebavnih težav, kot so napihnjenost, krči in zgaga. Čaj iz bazilike je priljubljen naravni pripravek za pomiritev prebavnega sistema in izboljšanje prebave.
Pomiritev in zmanjšanje stresa
Bazilika ima adaptogene lastnosti, kar pomeni, da pomaga telesu prilagoditi se na stres in izboljšati splošno odpornost na stresne dejavnike. Lahko pomaga pomiriti živčni sistem, zmanjšati anksioznost in izboljšati razpoloženje. Eterična olja v rastlini se pogosto uporabljajo v aromaterapiji za sprostitev in pomiritev uma.
Bazilika in njene zdravilne lastnosti
Baziliko zagotovo najdemo v skoraj v vsakem gospodinjstvu. Je ena najbolj osnovnih začimb in zato se zanjo vedno najde prostor tudi v najmanjšem cvetličnem lončku na okenski polici.
Poleg tega, da je zelo široko uporabna, pa se bazilika ponaša tudi s številnimi pozitivnimi zdravilnimi lastnostmi. Z njenimi aromatičnimi listi lahko odlično začinimo najrazličnejše solate, dodajamo jo k različnim zelenjavnim omakam, jedem iz surove zelenjave, paradižnikovemu soku, svežemu siru, koktajlom, testeninam in mesu. Posušena bazilika se odlično poda k ovčetini in govedini, juham iz zelenjave in stročnic ter paradižnikovi omaki.
Učinkovita za želodčne in prebavne težave
Bazilika dobro dene ljudem, ki jih pestijo različne želodčne in prebavne težave. Preprečuje napenjanje, zato jo dodajamo jedem, ki vsebujejo stročnice. Bazilika pomaga pri prebavi hrane in spodbuja delovanje želodca. Ta začimba tudi krepi tek, spodbuja peristaltiko in praznjenje črevesja, preprečuje črevesne krče in pozitivno vpliva na ravnovesje črevesne mikro flore.
Čaj iz bazilike
Bazilikin čaj si lahko pripravijo ljudje, ki imajo težave z blagimi depresijami in nervozami, pa tudi vsi, ki se hitro vznemirijo in razdražijo. Poleg tega je bazilika tudi odličen afrodiziak, saj spodbuja spolni nagon, zaradi česar naj jo uživajo tisti s slabšo potenco.
Bazilika v ljudski medicini
V ljudski medicini bazilika velja za odlično zdravilo zoper astmo, pljučna obolenja, tuberkulozo in vnetja ledvic. Bazilika namreč lajša uriniranje, krepi krvni obtok, zdravi kašelj ter pomaga pri izločanju sekretov iz želodca, črevesja in bronhijev. Z njeno pomočjo zdravimo tudi glavobole in znižujemo povišano telesno temperaturo. Z bazilikinim čajem si izpiramo ustno votlino in grlo ter jo grgramo. Uživanje bazilike pripomore tudi k močnejšemu izločanju mleka pri doječih materah, z njo odpravljamo tudi kašelj in slabost ter povečujemo znojenje.
Pomaga zniževati telesno temperaturo in blaži simptome prehlada
Ker snovi v baziliki delujejo antibakterijsko, nam je lahko v pomoč tudi pri zdravljenju različnih vnetij in pri zniževanju povišane telesne temperature. Iz listov si lahko pripravite čaj in ga pijte večkrat na dan.
Zdravje ustne votline in zob
Če imate težave težave s krvavenjem dlesni, slabim zadahom in kariesom, si lahko pomagate tudi z baziliko, saj njene antibakterijske sestavine pomagajo pri preprečevanju tovrstnih težav. Nekateri si pomagajo tudi tako, da požvečijo liste.
Kaj pa kozmetični pripravki?
V kozmetiki liste bazilike ali njen izvleček uporabljamo za nego oslabele, izsušene in zategnjene kože. Bazilika pomaga tudi pri različnih oblikah kožnih nečistoč, na primer pri lišajih, izpuščajih itd., Kot zanimivost lahko povemo, da sta bila tonik in dišavna vodica iz bazilike skupaj z meliso prva ljudska kozmetična preparata.
Uporaba bazilike v kulinariki
Bazilika je nepogrešljiva sestavina v številnih kuhinjah, zlasti v sredozemski in azijski kulinariki. Njeni sveži listi so odličen dodatek k solatam, juham, testeninam in picam. Klasična jed, kot je solata Caprese, v kateri so paradižnik, mocarela in sveža bazilika, je odlična predstavitev okusa in svežine bazilike.
Pesto genovese je ena izmed najbolj priljubljenih omak, narejena iz sveže bazilike, pinjol, parmezana, česna in olivnega olja. Pesto se pogosto uporablja kot omaka za testenine, dodatek k juham ali kot namaz za kruh.
Bazilika se odlično ujema tudi s sadjem, kot so jagode, lubenica in mango. Uporablja se lahko v sadnih solatah, smoothijih ali kot okras za sladice. Limonasti bazilik doda svežo citrusno noto jedem, medtem ko tajski bazilik pogosto najdemo v tajskih in vietnamskih jedeh, kot so curryji in pho juha.
Baziliko lahko uporabite tudi za pripravo čaja. Sveže ali posušene liste prelijte z vročo vodo in pustite stati nekaj minut. Bazilikin čaj je osvežujoč napitek, ki pomaga pomiriti prebavo in sprostiti telo.
Bazilika na vrtu
Ker je bazilika zelo občutljiva na nizke temperature, zelo redko uspeva kot samonikla rastlina. Gre za enoletno rastlino, ki tvori od 40 do 60 visok in močno razvejan grmiček. Bazilika ima jajčaste, dolgopecljate in včasih nekoliko nazobčane liste. Cvetovi bazilike so rožnate, bele ali purpurne barve in se v velikem številu razvijajo na vrhu stebla ali na stranskih poganjkih. Njeni plodovi so suhi, rdečkasti ali rjavi. So jajčaste oblike, veliki od 1,5 do 2 mm, vsebujejo pa črno seme. Celotna rastlina je zelo aromatična.
Priporočamo, da baziliko sušite v snopičih v temnem in zračnem prostoru, posušeno pa shranjujete v nepredušno zaprti embalaži, saj boste tako preprečili izhlapevanje eteričnih olj. Pri baziliki so zdravilni cvetoča zel, listi in seme.
V baziliki najdemo do 1 odstotka eteričnega olja, cineol, metilkavikol, linalol, pineol, timol, čreslovine, glikozid in grenke snovi, saponine, kafro …
Ledvice opravljajo zelo pomembno nalogo: tvorijo seč in ga izločajo. Iz telesa prav tako odstranjujejo odpadne snovi, ki nastajajo pri presnovi, prav tako soli in strupe, kot so sečnina in sečna kislina, skrbijo pa tudi za to, da se količina in kemična sestava telesnih tekočin ne spreminjata. Našim ledvicam bi torej lahko rekli kar čistilna naprava v malem. Ledvice kri vsak dan prečistijo kar po 60-krat. Če je potrebno, pospešujejo in zmanjšujejo izločanje urina ter tako skrbijo, da se količina vode v telesu ne spreminja. Ledvice prav tako uravnavajo vsebnost baz in kislin v krvi.
Pri različnih težavah z ledvicami in mehurjem se velja pogosto obrniti kar k materi Naravi, ki ponuja številna zdravilna zelišča, ki blagodejno vplivajo na naša izločala.
Listi breze
Listi breze blago odvajajo vodo, ob tem pa ne dražijo ledvic. Pospešujejo odvajanje seča, zato liste breze pogosto vsebujejo čaji za čiščenje krvi, prav tako pa tudi čaji za zdravljenje kroničnih revmatičnih bolezni. Čaj pripravimo tako, da dve čajni žlički brezovih listov prelijemo s skodelico kropa. Skodelico čaja si privoščimo trikrat na dan.
Brinove jagode
Med najbolj znanimi zdravilnimi zelišči za odvajanje vode iz telesa so zagotovo brinove jagode, saj močno pospešujejo izločanje tekočin, razkužujejo in spodbujajo presnovo, zelo primerne so tudi za čiščenje krvi, pomagajo pa tudi pri protinu in revmatičnih obolenjih. Priprava čaja: čajno žličko brinovih jagod prelijemo s skodelico kropa. Vsak dan popijemo eno skodelico zjutraj, eno pa zvečer.
Če čaj uživamo dlje časa, lahko ta draži ledvice, zato ga odsvetujemo bolnikom z ledvičnimi obolenji. Brinovih jagod naj ne bi uporabljali več kot štiri tedne, odsvetujemo pa jih tudi nosečnicam.
Listi brusnic
Listi brusnic so nepogrešljivi pri vnetnih boleznih mehurja. Čaj iz listov brusnic si pripravimo tako, da dve čajni žlički prelijemo s hladno vodo, pustimo stati 10 ur, nato pa precedimo. Vsak dan popijemo dve skodelici segretega čaja.
Plodovi peteršilja
Plodovi peteršilja močno pospešujejo izločanje seča, zato jih uporabljamo za izpiranje pri kroničnih boleznih mehurja. Čaj iz peteršilja povzroča popadke, zato naj ga nosečnice ne bi uživale, prav tako ga odsvetujemo tudi ledvičnim bolnikom.
Zel preslice
Preslica blago deluje na izločanje seča, primerna pa je tudi za dolgotrajnejšo uporabo. Dobro se obnese pri zdravljenju bolezni mehurja in sečil, prav tako pa zelo učinkovito krepi tudi naš imunski sistem. Že Sebastian Kneipp je preslico opisoval kot edinstveno in nenadomestljivo. Čaj iz preslice pripravimo tako, da dve čajni žlički preslice prelijemo s skodelico vrele vode. Vsak dan si lahko privoščimo tri skodelice čaja.
Korenine in listi regrata
Regrat odlično pospešuje presnovo, še posebej učinkovit je prav pri težavah z ledvicami, dobro pa se obnese tudi pri revmatičnih težavah in protinu. Regrat ni primeren za ljudi z občutljivim želodcem, odsvetujemo pa ga tudi pri težavah z zaporo črevesja.
Šparglji
Šparglji pospešujejo odvajanje vode in odlično čistijo kri. Za pripravo čaja s hladno vodo prelijemo dve čajni žlički korenike, zavremo in precedimo. Deset dni vsak dan popijemo od dve do tri skodelice čaja. Čaja ne priporočamo ob vnetnih boleznih ledvic.
Zelena
Zelena zelo učinkovito odvaja vodo, za pripravo čaja pa uporabljamo gomolj ali liste. Dve čajni žlički prelijemo s skodelico vrele vode.
Zel zlate rozge
Zlata rozga je v Evropi že od srednjega veka med najbolj znanimi zdravili za bolezni ledvic. Iz ledvičnega tkiva namreč odvaja vodo, pospešuje njihovo delovanje, prav tako pa tudi blaži vnetja in krče. Za pripravo čaja dve čajni žlički prelijemo s skodelico kropa. Vsak dan popijemo od dve do tri skodelice.
Jogijski odnos do prehrane ima isti izvor kot ajurveda. Tako joga kot ajurveda učita, da je vesolje nastalo iz povezanega delovanja treh temeljnih odlik, imenovanih gune. Gune so radžas (nemirna dejavnost, zagnanost, strast), tamas (tema, nevednost, lenoba, topa dejavnost) in satva (luč, ravnotežje in razumno znanje). Gune srečujemo v vsem – v zraku, zemlji, živalih, rastlinah, ljudeh, hrani, neživih predmetih.
Čisto vsaka od treh gun ima svoje lastnosti. Radžas je na primer vroč, strasten, odločen in jasen. Tamas je počasen, hladen, nedejaven, len. Satva pa je čista, jasna in enovita ter predstavlja ravnotežje tamasa in radžasa. Čeprav so v vsakem od nas vse tri gune, ena vedno prevladuje in vpliva na vsa naša dejanja, misli in želje.
Z jogijskim načinom prehranjevanja naj bi gune uravnotežali s pomočjo hrane, ki jo uživamo. Vsako živilo vsebuje vse tri gune, vendar ena vedno prevladuje. Ravnotežje gun se lahko v posameznih živilih tudi spreminja. Za primer lahko vzamemo svežo hruško, ki ima sveža satvične lastnosti, kadar pa je kuhana ali prezrela pa se povečajo njene tamasične lastnosti.
Kako vzpostaviti ravnotežje
Osnovo jogijske prehrane bi morala predstavljati polnovredna, hranljiva satvična živila. Vsak človek naj bi ugotovil, katera guna prevladuje v njegovem primeru. Guno določa več dejavnikov, med drugim tudi naše delo, osebnost in podnebje, v katerem živimo. Gune je zelo težko natančno ugotoviti in če bi hoteli dobiti vse podrobnosti, bi se morali posvetovati z ajurvedskim zdravilcem. Vendar lahko tudi sami poskusimo in svoje prehranjevalne navade čim bolj prilagoditi svoji osebnosti in okolju. Če smo po značaju bolj ognjeviti (radžasični), bi morali uživati predvsem satvična in tamasična živila, saj bi tako dosegli želeno ravnotežje. Tudi ljudje, ki so preobremenjeni in močno pod stresom, bi morali uživati manj radžasičnih živil. Po drugi strani pa bi ljudje, ki živijo v hladnem podnebju in opravljajo predvsem sedeče delo, morali večji poudarek dati prav uživanju radžasičnih živil.
Prehranske smernice, ki veljajo na zahodu, za vse ljudi predvidevajo uživanje podobnih živil, individualnost posameznika pa je kar nekako postavljena na stran. Vzhodni svet pa se po drugi strani veliko bolj zaveda, kako pomembno je, da se posameznik zna poslušati in si prisluhniti. Po katerih živilih ste na primer polni energije, katera pa vas dobesedno uspavajo, vas naredijo počasne in lene?
Satvična hrana
Satvična hrana vzpostavlja ravnotežje v telesu in umu. Če uživamo pretežno satvična živila, lahko dosežemo harmonijo med telesom in duhom. Med satvična živila spadajo žita in jedi iz žit, polnovreden kruh, sveže sadje, sadni sokovi, mleko, maslo, sir, med, oreščki, semena zelišča in voda.
Tamasična hrana
Tamasična živila so bolj kisla, suha ali stara. Po ajurvedi uživanje tamasične hrane pomirjujoče vpliva na posameznika. Med tamasična živila prištevamo gobe, meso, čebulo, česen, kis, pogreto hrano in prezrela ali postana živila. Tudi alkohol je tamasičen.
Radžasična hrana
Radžasična živila so vroča, grenka ali kisla oziroma suha ali slana. Kdor je že po naravi radžasičen, bo po zaužitju takšnih živil še bolj nemiren in napet. Zaspanega in počasnega človeka pa radžasična živila napolnijo z energijo. Radžasična živila so kava, čokolada, čaj, sol, ribe, jajca, feferoni, močna zelišča in začimbe.
Zakaj je pomembno, da uravnotežimo gune
Če pri prehrani upoštevamo vpliv teh gun, tako ohranjamo telesno vitkost, izboljšujemo prožnost in telesno ugodje. Z ustrezno prehrano povečujemo pozitivni vpliv prane v telesu, skrbimo za jasen um in krepimo zbranost.
Odlično cvetačno juhico začinimo s svežim česnom, ki deluje kot antibiotik in antimikotik. Svež česen ima močnejši okus kot prekuhan, zato smo previdni pri odmerjanju.
Sestavine za 4 osebe:
1 srednje velik por z zelenjem vred
1 majhna glava cvetače
2 majhna krompirčka
1 l vode
Sol
1 strok česna
50 g oluščenih konopljinih semen
1 jž olivnega olja
1 manjša pest peteršiljevih lističev
močan stoječi kuhinjski mešalnik, multipraktik ali palični mešalnik
Priprava:
Por očistimo in narežemo na kolesca.
Cvetačo razdelimo na cvetke in jo operemo.
Krompir olupimo in narežemo na kocke.
Zelenjavo stresemo v globoko posodo, prilijemo vodo, in kuhamo približno petnajst minut, da se krompir in cvetača zmehčata.
Posolimo, dodamo česen in polovico konopljinih semen ter vse skupaj na hitro zmeljemo z mešalnikom. Ko je že skoraj gladko zmleto, dodamo še peteršilj in žlico olivnega olja in še enkrat zmeljemo.
Naložimo na krožnike in posujemo s preostalimi konopljinimi semeni.
Če ne veste, kateri nov izdelke bi še lahko uporabili za to, da bo vaša koža zdrava in sijoča, naj vam povemo, da bo treba ubrati malo drugačno pot. Preden se spet odpravite v trgovino po nov kozmetični izdelek, nekaj več pozornosti raje namenite svojemu črevesju. Naš prebavni sistem opravlja bolj odgovorno delo, kot bi si lahko sprva mislili. Poleg tega, da se v njem vrši kopica pomembnih nalog, pa je prebavni sistem tudi glavni prostor, kjer pride do absorpcije hranilnih snovi v krvni obtok, prav tako pa prebavni sistem skrbi tudi za to, da se iz telesa izločijo vse odpadne snovi. Če prebavni sistem ne deluje optimalno, lahko pride do izbruha aken, ekcemov, koža lahko čezmerno pordi ali pa je pusta in brez sijaja.
Kadar prebavni sistem ne zmore iz telesa učinkovito izločiti vseh odpadnih snovi. Ker je koža naš največji organ, ni čisto nič presenetljivo, če se različne nepravilnosti na njej pojavijo takrat, kadar znotraj telesa prihaja do različnih neravnovesij.
Kaj povzroča slabo prebavo
Danes ima s slabo prebavo težave veliko ljudi, vzroki za to pa so lahko naslednji:
Prehrana, ki temelji predvsem za močno predelanih živilih in sladkorju
Uživanje živil, ki lahko povzročijo različne oblike alergijskih reakcij (na primer gluten in jajca)
Čezmerno uživanje alkohola
Veliko stresa
Pomanjkanje gibanja
Uživajte živila, ki bodo poskrbela, da bo vaša koža zasijala
Čudovita koža dela čudeže za vašo samozavest, seveda pa se vse skupaj pozna tudi na vaši denarnici (nič več različnih sredstev za čiščenje kože in prikrivanje nepravilnosti). Upoštevajte spodnje nasvete (poleg tega pa poskrbite tudi za dovolj spanja) in že zelo kmalu boste opazili, da je vaša koža neprimerno bolj zdrava in sijoča.
Iz prehrane vsaj začasno izločite mleko in mlečne izdelke, gluten in sojo
Veliko ljudi pestijo alergije na hrano, še več pa jih ima težave z različnimi preobčutljivostmi, ki se nemalokrat izražajo kot prebavne težave ali pa se pokažejo v obliki različnih kožnih nepravilnosti. Pogosto pomaga, če iz prehrane (vsaj za nekaj časa – da boste videli rezultate, vztrajajte vsaj tri tedne) izločimo mleko in mlečne izdelke, živila, ki vsebujejo gluten ter sojo. Vsa ta živila namreč v prebavilih pogosto povzročajo vnetje in vplivajo na zdravje črevesja in posledično na zdravje celotnega telesa.
Uživajte probiotike
K zdravju svoje črevesne mikroflore lahko prispevate tudi tako, da zaužijete dovolj probiotikov. Te zdrave bakterije živijo v našem prebavnem sistemu in skrbijo za optimalno pH vrednost črevesja, omogočijo boljšo absorpcijo hranil ter spodbudijo izločanje odpadnih snovi iz telesa. Odlična vira probiotičnih bakterij sta na primer kislo zelje in kombuča.
Uživajte jabolčni kis
Surov jabolčni kis je eden najboljših načinov za boljšo prebavo. Jabolčni kis je resnično pravo čudežno živilo, ki na naše telo vpliva na številne načine – skrbi za dobro prebavo, čisti prebavni trakt ter skrbi za zdrave bakterije. Z jabolčnim kisom lahko pripravljate solate ali pa ga uživate zmešanega z vodo.
Uživajte v naravni in hranilno bogati hrani, ki naj bo v čim večji meri rastlinskega izvora
To, kar damo vase, je v tem primeru zagotovo bolj pomembno kot to, kar damo nase. Vaša prehrana naj zato temelji na kakovostni in naravni hrani, prevladuje pa naj uživanje zelenjave in sadja. Tako boste na najboljši možen način poskrbeli za dobro prebavo in čudovit videz kože. Poleg zelenjave in sadja uživajte še oreščke, semena, celozrnata žita (na primer amarant, kvinojo, ajdo) pa tudi stročnice. Če uživate živila živalskega izvora, poskrbite, da bodo ta pridelana na ekološki način. Prav tako ni treba z njihovim uživanjem pretiravati.
Poskrbite za redno gibanje
Redno gibanje je zelo pomembno za zdravje našega prebavnega sistema. S tem, da pospešite svoj srčni utrip, tudi pomagate vsem hranilom, da hitreje in bolj uspešno krožijo po telesu, hkrati pa spodbudite tudi izločanje odpadnih snovi. Določene raztezne vaje in jogijske asane ravno tako pomagajo pri hitrejšem in bolj učinkovitem izločanju odpadnih snovi iz telesa. Redno gibanje prav tako pozitivno vpliva na naše splošno dobro počutje in zmanjšuje stres, zaradi česar bo vaša koža videti bolj zdrava in mlajša.
Kraniosakralna terapija je oblika osteopatskega zdravljenja. Danes je vse več osteopatov specializiranih prav za to obliko zdravljenja, ki pa ga pogosto izvajajo tudi drugi terapevti. Zelo pomembno je poudariti, da je lastnost dobrega terapevta predvsem izjemno izostren občutek v rokah.
Kaj je kraniosakralna terapija?
Kraniosakralna terapija je neinvazivna terapevtska metoda, ki temelji na nežnem ročnem delovanju terapevta na lobanji, hrbtenici in križnici pacienta. Terapevt s pritiskanjem in nežnim premikanjem rok občuti in uravnava ritem cerebrospinalne tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Glavni cilj te terapije je zaznati in odpraviti blokade ali neravnovesja v sistemu, da bi spodbudili naravne samozdravilne procese telesa.
Utemeljitelj kraniosakralne terapije je bil Američan William Garner Sutherland, oseopat, ki je deloval na začetku 20. stoletja. Njegova teorija temelji na tem, da naj bi se lobanja, ki je sicer sestavljena iz osmih kosti, ki so spojene z lobanjskimi šivi, komaj opazno raztezala in krčila glede na ritmično kroženje cerebrospinalne tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Ko ta tekočina zapolni predele med možganskimi režnji, je v neposrednem stiku z možgansko ovojnico in tako je večji tudi pritisk na samo lobanjo.
Poskuse izvajal najprej kar na sebi
Dr. Sutherland je na sebi izevdel kar nekaj poskusov, pri katerih je z različnimi napravami poskusil preprečiti premikanje lobanjskih kosti, kar je izjemno pozitivno vplivalo na njegovo zdravstveno stanje in vedenje. Dr. Sutherland je razvil veliko prijemov, s katerimi naj bi vplival na kroženje tekočine v hrbteničnem kanalu, in tako omogočil naravno in neprekinjeno raztezanje in krčenje lobanje. Bil je prepričan, da vse poškodbe in travmatična doživetja, ki jih izkušamo od otroštva naprej, vplivajo na premikanje lobanje in lahko povzročajo številne težave. Njegovo delo je pozneje nadaljeval dr. Johan Upledger.
Uradna medicina tistega časa je njegove teorije dosledno kritizirala, vendar so sodobne raziskave njegove trditve močno podprle.
Raziskave v današnjem času se osredotočajo predvsem na uporabo lobanjskih tehnik pri majhnih otrocih. Ena od strokovnjakinj na tem področju je tudi dr. Beryl Arbuckle, pediatrinja, ki je danes znana predvsem po svojem delu z bolniki s cerebralno paralizo. Njen način osteopatskega dela je skoraj v celoti temeljil prav na kraniosakralni tehniki.
Kako poteka kraniosakralna terapija
Kraniosakralni sistem je sestavljen iz lobanjskih kosti, hrbtenice, križnice, možganske ovojnice, možganov in hrbtenjače. Med hrbtenjačo in ovojnicami kroži možganska tekočina, ki jo imenujemo likvor – ta možganom in hrbtenjači nudi zaščito in absorbira udarce. Kadar pride do motenj izločanja, absorpcije in kroženja likvorja, to prizadene delovanje centralnega živčnega sistema, zaradi česar pride do motenj drugih telesnih funkcij.
Pri kraniosakralni terapiji terapevt uporablja zelo nežen dotik, s katerim zaznava kraniosakralni ritem – tega je najlažje prepoznati pri premikanju lobanjskih kosti in na križnici. S pomočjo različnih tehnik lahko terapevt zazna morebitne nepravilnosti v delovanju kraniosakralnega sistema in ga po potrebi uravna.
Pri običajnem tretmaju pacient leži oblečen na mizi, terapevt pa se z manipulacijami kraniosakralnega sistema osredotoča na lobanjske kosti in križnico. Manipulacije pri kraniosakralni terapiji so zelo nežne in za pacienta sprostilne, a zato nič manj sprostilne.
Kakšne koristi prinaša?
Mnogi ljudje poročajo o takojšnjem občutku sprostitve in miru po terapiji. Dolgoročno pa terapija lahko pomaga pri različnih težavah, kot so glavoboli, migrene, kronične bolečine v vratu in hrbtu, stres, tesnoba in celo nekatere motnje spanja. Medtem ko kraniosakralna terapija morda ni primerna za vsakega posameznika, številne pozitivne izkušnje pacientov potrjujejo njene potencialne koristi.
Je kraniosakralna terapija varna?
Ker je terapija neinvazivna in nežna, je tveganje za neželene stranske učinke minimalno. Vendar pa je vedno priporočljivo, da se pred začetkom terapije posvetujete z zdravnikom, še posebej, če imate kakršne koli zdravstvene težave ali bolezni.
Učinkovitost terapije
Lobanjske tehnike so se do zdaj kot uspešne izkazale pri lajšanju glavobolov, bolečin, ki izvirajo iz čeljustnega predela ter pogostih vnetjih ušes in obnosnih votlin pri otrocih. Lobanjska terapija zelo koristi tudi otrokom s poporodnimi travmami, možganskimi poškodbami in razvojnimi ali vedenjskimi motnjami, kot je na primer hiperaktivnost, saj se otroci na to terapijo izjemno hitro odzivajo. Kranisakralna terapija je zelo uspešna tudi pri športnih poškodbah, išiasu, pooperativnem okrevanju, pri različnih oblikah prebavnih motenj, pri motnjah vida, pri težavah z zbranostjo in nespečnostjo itd.
Da se kraniosakralna terapija ni toliko uveljavila, lahko pripišemo temu, da sama terapija od terapevta zahteva izjemno občutljivost. Čeprav je terapevtov dotik izjemno rahel, so rezultati zdravljenja lahko prav presenetljivi in nekaterim ljudem se vse skupaj zdi skoraj nemogoče. S kraniosakralno terapijo se poleg poklicnih osteopatov ukvarja tudi veliko manualnih terapevtov, ki prav tako potrebujejo ustrezen občutek ter veliko terapevtskega znanja.
Fungicidi in insekticidi (s skupnim imenom biocidi), ki jih vsebujejo premazi za zaščito lesa in fasadne barve, so v rekah prisotni v prevelikih količinah, so zaskrbljeni Švicarji. S takšnimi zunanjimi barvami je zaščitenih približno 60 odstotkov švicarskih stavb. Biocidi so močno razširjeni po celem svetu, tako v industriji kot v izdelkih za široko potrošnjo. Nekatere biocide, ki so jih uporabljali za premaze plovil, so v svetu že prepovedali, saj so se izkazali kot strupeni za morske organizme.
Biocidi se v hudih nalivih spirajo s fasad v zemljo in od tam v podtalnico in rečne bazene, kjer napadejo bakterije in alge z dna prehranjevalne verige. Švicarski strokovnjaki iz laboratorija za ekološki inženiring (EPFL) so izdelali posebno matematično orodje, s katerim je mogoče dokaj natančno napovedati najvišje koncentracije treh biocidov. To so DCMU, terbutrin in karbendazim. (DCMU je pogost herbicid in algicid, razvit v 1950-ih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji.)
Model je po štirih nalivih spomladi leta 2011 napovedal njihovo koncentracijo v porečju reke Vauchere v okolici mesta Lausanne do nekaj nanogramov na liter natančno. Njegova zanesljivost je odvisna od številnih zunanjih dejavnikov, na primer načina odtekanja deževnice iz žlebov in streh oziroma vrtov in trat.
Za okolje naj bi bile nevarne koncentracije, ki presegajo 20 nanogramov na liter. V porečju reke Vauchere naj bi te koncentracije dosegle 30 nanogramov na liter.
Biocidi se v hudih nalivih spirajo s fasadnih barv v zemljo in od tam v podtalnico in rečne bazene.
V skupini vitaminov B je osem vitaminov, in sicer vitamini B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3 (niacin), B5 (pantotenska kislina), B6 (piridoksin), B7 (biotin), B9 (folna kislina) in B12 (kobalamin). Vitamini skupine B ali B kompleks skrbijo za presnovo, uravnavajo energijo, skrbijo za boljše razpoloženje, delovanje možganov in obnovo celic. Pomanjkanje vitaminov iz skupine B se pozna predvsem v slabi presnovi.
Pomanjkanje vitaminov B kompleksa
Če telo oskrbimo z dovolj vitamini, ki jih to potrebuje za delovanje, potem bo tudi presnova delovala tako, kot mora, zaradi česar bomo polni energije, telo bo proizvajalo dovolj hormonov sreče, obnova celic pa bo hitrejša. Če pa v našem telesu primanjkuje vitaminov iz B-skupine, se to kaže predvsem v pomanjkanju energije, zaradi česar smo ves čas utrujeni in šibki.
Pomanjkanje se kaže tudi v slabšem nastajanju živčnih prenašalcev za delovanje možganov in živčevja, zaradi česar smo razdražljivi, nemirni, slabe volje, občutljivi, pa tudi spimo slabo. Pomanjakanje vitaminov iz skupine B upočasnjuje nastanek novih celic (tudi imunskih), zaradi česar smo veliko bolj dovzetni za okužbe kot sicer. Zaradi pomanjkanja se pojavijo tudi težave v različnih telesnih sistemih, na primer na koži, sluznicah ter v želodcu in črevesju
Vitamini B kompleks zagotavljajo energijo
Vitamini iz skupine B (B kompleks) igrajo zelo pomembno vlogo pri pretvorbi ogljikovih hidratov in glukoze ter glikogena. V celici sodelujejo pri hitrem pridobivanju energije ter pri zgorevanju in shranjevanju maščob.
Vitamini iz skupine B so tudi vitamini za dušo
Vitamini B imajo zelo pomembno vlogo tudi pri prenosu živčnih celic, zato jim pravimo tudi nevrotropni vitamini. Ta skupina vitaminov uravnava razpoloženje in kognitivne zmožnosti, sodeluje pa tudi pri nastanku različnih nevrotransmitorjev, in sicer serotonina (hormona za notranji mir in srečo), melatonina (zagotavlja dober spanec), noradrenalina (ta nas poživlja), dopamina (zagotavlja veselo in neobremenjeno razpoloženje), acetilholina (za dober spomin) ter še 40 drugih kemičnih prenašalcev. Vitamini iz skupine B so tako zelo pomembni tudi za našo duševnost, saj močno vplivajo na počutje in razpoloženje, prav tako pa so zelo pomembni tudi za zagotavljanje umske zmogljivosti.
Vitamini B-kompleksa so nujni za obnovo, rast in popravilo celic
Vitamini iz skupine B sodelujejo pri nastanku in razgradnji genov in beljakovin. DNK vsebuje načrt za sestavo vseh celic, in sicer od popravila celic z beljakovinami pa do nastanka novih celic. Brez vitaminov B kompleks bi se rast in obnova celic ustavili, saj posamezni beljakovinski gradniki ne bi nastajali, zato se tudi povezati ne bi mogli med seboj.
Če nam primanjkuje vitaminov iz skupine B, to zelo slabo vpliva na obnovo celic. To se kaže v počasni tvorbi imunskih celic, zaradi česar smo veliko bolj dovzetni za različne okužbe kot sicer. Prav tako se nam lušči koža, zaradi premalo novih krvnih celic v kostnem mozgu pa smo tudi slabokrvni.
Stalna preskrba z vitamini iz skupine B je zelo pomembna
Vsi vitamini, ki jih skupno imenujemo B kompleks so vodotopni, zato jih organizem zelo težko shranjuje. Izjema je le vitamin B12, zaloga katerega v jetrih zadostuje za kar deset let. Vse druge vitamine iz skupine B pa moramo v telo redno vnašati, saj se njihovo pomanjkanje hitro pokaže v ključnih delih presnove. Za zadostno oskrbo telesa z vitamini skupine B bomo poskrbeli s polnovredno prehrano – uživajmo polnozrnate izdelke, zelenjavo in sadje, pa tudi meso in ribe. Če s prehrano ne zagotovimo dovolj vitaminov, moramo poseči po ustreznih prehranskih dopolnilih.
Zrel jabolčni kis prepoznamo po prijetnem okusu in aromi. Vsebuje več za zdravje pomembnih snovi kot pa druge vrste kisa. Zelo pomemben je kot začimba, hkrati med drugim tudi krepi imunski sistem ter pomaga premagovati številne težave, povezane s hitrim načinom življenja (skrbi za boljše razpoloženje, pomaga pri preutrujenosti, preprečuje prehitro staranje …).
V jabolčnem kisu najdemo minerale, mikroelemente, vitamine in pektin ter nekaj snovi, ki nastanejo pri ocetinskem vrenju – gre predvsem za ocetno kislino, vitamine in encime, ki nastanejo pri presnavljanju ocetnokislinskih bakterij. V njem najdemo kalij, natrij, kalcij, magnezij, fosfor, klor, fluor, žveplo, silicij, železo in baker ter vitamine A, B1, B2, B6, C, E in P (rutin).
Jabolčni kis preprečuje ustni zadah. Nekateri ljudje si z mešanico vode in jabolčnega kisa spirajo usta, saj je to odlična pomoč proti neprijetnemu zadahu.
Jabolčni kis pospešuje prebavo.
Če načrtujete obrok, za katerega veste, da ga vaše telo ne bo najbolje prebavilo, potem vam svetujemo, da približno pol ure pred obrokom popijete kozarec vode z žličko jabolčnega kisa in medu.
Pomoč pri kolcanju.
Glede kolcanja smo že vsi slišali različne nasvete – nekateri priporočajo arašidovo maslo, drugi pravijo, da moramo zadržati dih, tretji svetujejo, da na hitro popijemo kozarec vode, četrti pravijo, da kolcanje mine, če nas nekdo pošteno prestraši … Seznam nasvetov se tu zagotovo ne zaključi. Eden od mnogih nasvetov vključuje tudi jabolčni kis. Če kolcate, na dušek popijte žlico kisa. Je pomagalo?
Boleče žrelo? Poskusite z jabolčnim kisom.
Tudi za težave z bolečim žrelom obstaja veliko naravnih pripravkov in jabolčni kis je ena od njih. Takoj ko začutite dražeč občutek v žrelu, četrt skodelice jabolčnega kisa zmešajte z vodo in grgrajte vsako uro ali pa v vroči vodi zmešajte jušno žlico jabolčnega kisa in malo medu ter popijte.
Pomoč pri revmatičnih obolenjih.
Jabolčni kis nanesimo na mesto, boleče zaradi artritisa, ovijmo s krpo in pustimo delovati čez noč – bolečina bo popustila.
Izboljša videz kože.
Številni ljudje imajo različne težave s kožo – od luskavice in ekcemov do suhe kože in različnih izpuščajev ter drugih nepravilnosti. Na prizadeta področja tako večkrat na dan nanesite nekaj jabolčnega kisa, ki bo zmanjšal vnetje in izboljšal simptome.
Jabolčni kis znižuje raven glukoze v krvi.
Številne raziskave so pokazale, da je jabolčni kis v veliko pomoč pri obvladovanju sladkorne bolezni, saj znižuje vrednost glukoze v krvi. Raziskava iz leta 2007 je na primer pokazala, da se je pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so vsak večer pred spanjem zaužili dve jušni žlici jabolčnega kisa, raven glukoze v krvi znižala za štiri do šest odstotkov.
Jabolčni kis znižuje holesterol in povišan krvni tlak.
Izsledki raziskav kažejo, da uživanje jabolčnega kisa pozitivno vpliva tudi na zniževanje povišanega holesterola in krvnega tlaka. Kot pravi stroka, so prvi izsledki sicer zelo obetavni, ampak bo treba za bolj zanesljive rezultate raziskovati naprej.
Z jabolčnim kisom tudi nad odvečne kilograme. Jabolčni kis je že dolgo poznan tudi kot učinkovita pomoč pri izgubi odvečnih kilogramov. Čeprav tega do zdaj ni eksplicitno dokazala še nobena raziskava, pa številni ljudje pravijo, da jabolčni kis resnično deluje. Strokovnjaki z ameriške klinike Mayo opozarjajo, da navkljub vsemu tudi pri izgubi odvečnih kilogramov ni čudežev: poskrbeti moramo za ustrezno prehrano in dovolj gibanja.
S klinike Mayo pa prihaja še eno opozorilo: Majhne količine jabolčnega kisa ne predstavljajo nobenega tveganja, uživanje večjih količin pa je že lahko problematično. Če pretiravamo z uživanjem jabolčnega kisa, ta lahko načne zobno sklenino, zmanjšuje kostno gostoto, znižuje raven kalija v telesu, lahko pa vpliva tudi na delovanje nekaterih zdravil. Tako kot pri vseh stvareh, tudi pri uživanju jabolčnega kisa ohranite zmernost.
