Hladna limonada je nedvomno ena od nepogrešljivih pijač v poletnih mesecih. Poskrbi za prijetno osvežitev in za hidracijo telesa.
Naj bo letošnje poletje v znamenju malce drugačne limonade, in sicer limonade z dodatkom ingverja in kumaričnega soka. Takšna limonada bo posebno osvežilna, obenem pa nadpovprečno zdrava. Priprava ni bistveno zahtevnejša ali zamudnejša od priprave klasične limonade …
Sestavine
500 mililitrov vode
500 gramov kumar
250 mililitrov sveže iztisnjenega limoninega soka
košček ingverja
sladilo po izbiri (opcijsko)
Navodila
Brez skrbi, za pripravo limonade s kumaričnim sokom in ingverjem ne potrebujete sokovnika. Zadostuje tudi klasični kuhinjski mešalnik v kombinaciji z vrečko iz blaga z drobnimi luknjicami (uporabite lahko na primer vrečko za občutljivo perilo ali vrečko za sadje in zelenjavo).
Kumare najprej olupite in jih narežite na manjše kose, ki jih stresite v kuhinjski mešalnik. Dodajte olupljen ingver in zmešajte, da dobite konsistentno zmes brez grudic. Mešanico nato precedite skozi vrečko ali skozi gosto tkano cedilo. Dobro ožemite, da iztisnete čim več soka (če boste uporabljali cedilo, si pri iztiskanju soka pomagajte s hrbtno stranjo žlice).
V vrču nato zmešajte sveže iztisnjen limonin sok, vodo, ingverjevo-kumarični sok in sladilo po izbiri (če ga boste uporabljali). Limonado postavite v hladilnik. Postrezite v kozarcih, ki ste jih napolnili s kockami ledu. Kozarce lahko na koncu okrasite z rezinami kumare in limone.
Koristi za zdravje
Kot omenjeno, je limonada z ingverjem in kumaričnim sokom zelo zdrava – posebno če jo boste pripravili brez sladkorja.
Limone so odličen vir vitamina C, ki je zelo pomemben za močan imunski sistem, optimalno absorpcijo železa in s tem za preprečevanje anemije, zdravje srca, tvorbo kolagena itn. Pomembna sestavina limon je seveda tudi citronska kislina, ki je zelo koristna za preprečevanje ledvičnih kamnov, ki nastanejo kot posledica kristaliziranja in kopičenja odpadnih snovi v ledvicah. Citronska kislina spodbuja uriniranja in s tem učinkovitejše izločanje odpadnih snovi iz telesa.
Kot je znano, vsebujejo kumare veliko vode, zato so izjemno koristne za preprečevanje dehidracije, ki je v poletnih mesecih posebno pogosta. Kumarični sok bo spodbudil tvorbo urina in odstranjevanje odpadnih snovi, kar pomeni, da lahko prav tako pomaga pri preprečevanju ledvičnih kamnov, podobno kot limonin sok. Poleg tega gre za odličen vir antioksidantov, torej snovi, ki nevtralizirajo škodljive učinke prostih radikalov, s čimer se zmanjša tveganje za najrazličnejše bolezni, povezane z oksidativnim stresom (rakava obolenja, avtoimunske bolezni, bolezni srca in ožilja itn.). V kumarah lahko obenem najdemo tudi snovi, ki so koristne za uravnavanje oziroma zniževanje krvnega sladkorja. Tovrstni učinki bodo posebno izraziti, če boste za pripravo kumaričnega soka uporabili neolupljene kumare. V tem primeru je seveda pomembno, da kumare pred uporabo operete posebno temeljito. Obenem pa je priporočljivo, da uporabite ekološko pridelane kumare, da se izognete pesticidom in drugim škodljivim snovem.
Dodatek ingverja poskrbi za protivnetno delovanje limonade, saj lahko v ingverju najdemo izjemno močno protivnetno snov, imenovano gingerol. Z ublažitvijo vnetij v telesu se zmanjša nevarnost za številne težave, ki so povezane (tudi) s kroničnimi vnetji v telesu. Mednje na primer spadajo Alzheimerjeva bolezen in različne vrste raka. Ingver je obenem koristen za uravnavanje holesterola oziroma za zniževanje ravni škodljivega LDL-holesterola, za krepitev imunskega sistema, za zniževanje ravni sladkorja v krvi in za lažje hujšanje. Poleg tega pa lahko poskrbi tudi za boljšo prebavo in za ublažitev slabosti, povezane z različnimi vzroki (slabost med vožnjo, jutranja slabost med nosečnostjo itn.).
Ali med pripravo na počitnice vedno spakirate bistveno več stvari, kot jih lahko realistično spravite v avtu? So vaši kovčki za potovanje vedno pretežki?
Čeprav vas drugi morda prepričujejo, da gre za navado, ki se je lahko zlahka znebite, je v ozadju morda nekaj globljega. Vaša nagnjenost k temu, da na dopust vedno vzamete preveč prtljage, vam je bila morda položena v zibko. Astrologi so namreč prepričani, da so tudi tovrstne navade zapisane v zvezdah.
Medtem ko se nekateri ljudje pakiranja lotijo s skorajda kirurško natančnostjo in s sabo vzamejo natanko tisto, kar resnično potrebujejo – nič več in nič manj – drugi zelo težko realistično ocenijo, kaj bodo na počitnicah zares potrebovali. Pripadniki treh astroloških znamenj imajo pri tem posebno veliko težav …
1. Bik
Biki so znani kot ljubitelji vsega lepega, luksuznega. Uživajo v razkošju v različnih oblikah, kar se odraža tudi pri njihovih navadah, povezanih s pakiranjem za dopust. Osebe, ki so rojene v znamenju bika, hočejo tudi – oziroma predvsem – na dopustu blesteti v svojem polnem sijaju. Na dopust zato pogosto vzamejo veliko oblačil in parov obutve, pri čemer se ne ozirajo na praktičnost. Če malce karikiramo: osebe, ki pripadajo temu astrološkemu znamenju, bodo med pripravami na pohodniško turo razmišljale, ali je s sabo vredno vzeti tudi najljubše čevlje s peto. Poleg oblačil in obutve imajo v kovčku posebno mesto tudi kozmetika, ličila, nakit in modni dodatki. Tudi predmetov, ki spadajo v naštete kategorije, je običajno bistveno preveč. Poleg tega pa biki s sabo pogosto vzamejo tudi veliko hrane. Gre namreč za velike gurmane, ki želijo poskrbeti za to, da bodo lahko uživali v dobri hrani, tudi če gostinska ponudba v okolici ne bo najboljša.
2. Devica
Device so po eni strani zelo pragmatične, zato bi bilo mogoče pričakovati, da bodo na dopust vzele le najnujnejše. Toda ker gre obenem za osebe, ki so nagnjene k pretirani zaskrbljenosti, je resnica pogosto precej drugačna. Device spakirajo vse in še več, saj želijo biti pripravljene na vse možne scenarije – predvsem na tiste najbolj črne, seveda. Med njihovo prtljago se tako nemalokrat znajdejo predmeti, na katere ne bi večina ljudi niti pomislila. Posebno pozornost pogosto posvetijo zdravilom oziroma različnim zdravstvenim pripomočkom. Prtljaga devic je pogosto videti tako, kot da nameravajo več mesecev bivati sredi divjine – tudi če se v resnici odpravljajo na enotedenske počitnice ob hrvaško obalo.
3. Tehtnica
Glavni razlog, zaradi katerega se tehtnice pri pakiranju za dopust zelo težko omejijo, je njihova neodločnost. Kot je mogoče razbrati že iz samega poimenovanja, so osebe, rojene v znamenju tehtnice, nagnjene k stalnemu tehtanju različnih možnosti. Posledično zelo težko sprejemajo odločitve, saj imajo vedno občutek, da obstaja vidik, ki ga še niso upoštevale. Tako se tudi takrat, ko se pripravljajo na dopust, težko odločijo, katere predmete iz posameznih kategorij vzeti s sabo in katere pustiti doma. Preganja jih občutek, da bodo na koncu pogrešale ravno tisto, česar niso vzele, zato za vsak primer rade vzamejo čim več stvari. S tem se izognejo sprejemanju odločitev, ki je za pripadnike tega znamenja izjemno naporno. Za ljudi, rojene v znamenju tehtnic, je zato običajno zelo koristna pomoč pri pakiranju, pri čemer potrebujejo predvsem nekoga, jim bo pomagal pri odločanju, kaj vzeti in česa ne – oni pa bodo nato z veseljem poskrbeli za zlaganje predmetov v kovčke.
Pred nedavnim je širšo javnost razburkala novica, da se je že rodilo nekaj otrok, za katere bi bilo mogoče reči, da imajo tri biološke starše. Gre za podatek, do katerega so se dokopali novinarji, zaposleni pri Guardianu. Pri organizaciji Human Fertilisation and Embryology Authority (HFEA), ki je odgovorna za regulacijo umetnega oplojevanja v Veliki Britaniji, so potrdili, da je bila metoda, ki je bila odobrena pred nekaj leti, že uspešno uporabljena.
V VB trenutno živi manj kot 5 otrok z DNK treh oseb
O otrocih, ki so bili spočeti s pomočjo uvodoma omenjene kontroverzne metode, se laično govori kot o otrocih s tremi biološkimi starši, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je ustrezneje govoriti o otrocih z genskim materialom oziroma DNK treh oseb. Uporabljena metoda se imenuje mitohondrijska donacija. V Veliki Britaniji naj bi bilo doslej odobrenih že približno 30 primerov umetne oploditve, pri katerih se je uporabila omenjena metoda, vendar precej poskusov ni bilo uspešnih. Na Otoku naj bi tako trenutno živelo manj kot pet otrok z DNK treh oseb. Pri britanski organizaciji za regulacijo umetnih oploditev HFEA niso želeli izdati natančne številke, glavni razlog za to pa naj bi bila zaščita zasebnosti otrok, njihovih staršev in darovalcev genskega materiala. Metodo sicer za zdaj uporabljajo samo v eni bolnišnici v vsej Veliki Britaniji (Newcastle Fertility Centre).
Kaj je mitohondrijska donacija in komu je namenjena?
Mitohondrijska donacija je tehnika, ki je bila razvita za pomoč osebam s posebno gensko okvaro, imenovano mitohondrijska bolezen. Kot je znano, je optimalno delovanje mitohondrijev ključno za oskrbo celic z energijo. Mutacije mitohondrijske DNK lahko tako močno otežijo ta kompleksen proces. S pomočjo mitohondrijske donacije se lahko torej starši izognejo prenosu mutacije oziroma mitohondrijske bolezni na potomce.
V praksi se uporabljata dve različici postopka
Mitohondrijsko DNK prispeva otrokova mati, zato se pri mitohondrijski donaciji genski material bioloških staršev prenese v darovano jajčece, ki vsebuje zdrave mitohondrije. V Veliki Britaniji sta odobreni dve različici postopka. Cilj obeh različic je, da genski material bioloških staršev predstavlja približno 99,8 odstotka genskega materiala zarodka, kar vključuje vse kromosome obeh staršev, darovana jajčna celica pa prispeva mitohondrijske gene, ki torej predstavljajo zelo majhen delež celotnega genskega materiala. Pri prvi različici postopka se genski material iz jajčeca biološke matere prenese v darovano jajčece, iz katerega je bila pred tem odstranjena večina genskega materiala, nato pa sledi oploditev jajčeca s semenčicami biološkega očesa. Pri drugi različici pa se najprej izvede oploditev obeh jajčec, šele nato pa sledi prenos materinega genskega materiala.
Zagotavljanje zasebnosti vpletenih ena od prioritet
Otroci, ki se rodijo s pomočjo opisanega postopka, nimajo pravice do informacij o identiteti darovalke jajčne celice. Darovalka ne more pridobiti starševskih pravic, kar pa obenem pomeni tudi to, da nima nikakršnih starševskih dolžnosti. Ko otrok dopolni 16 let, lahko pridobi določene informacije, povezane z zdravjem darovalke, vendar tudi takrat ne more dostopati do informacij o njeni identiteti. Kot omenjeno, so tudi uradne informacije precej skope, kar je razumljivo. Če bi se izvedelo, kdo natančno so otroci, ki v sebi nosijo genski material oziroma DNK oseb, bi bili najverjetneje deležni ogromno (nezaželene) pozornosti. Strokovnjaki tako poudarjajo, da mora biti skrb za zasebnost vseh vpletenih pri tovrstnih postopkih ena od prioritet zdravstvenega osebja. Podrobnejše informacije bodo tako najverjetneje na voljo le v obliki znanstvenih študij, v katerih bo identiteta konkretnih oseb seveda zakrita.
Ovseni kosmiči so zagotovo ena od najboljših sestavin za naravno nego kože. Poskrbijo za nežno odstranjevanje odmrlih kožnih celic, pomiritev razdražene kože, mehkejšo kožo in še mnogo več. Kombinirate jih lahko z najrazličnejšimi sestavinami, med katere spada tudi origano.
Ko pomislite na nego kože, origano zagotovo ni prvo, kar vam pade na pamet. Vendar pa gre za sestavino, ki si vsekakor zasluži vašo pozornost. Na kožo namreč učinkuje izjemno blagodejno (več o tem v nadaljevanju). Tokrat vam zato predstavljamo malce drugačno masko za kožo, v kateri je glavna zvezda poleg ovsenih kosmičev prav origano …
Sestavine za origanovo masko za kožo
40 gramov ovsenih kosmičev
1 žlica mandljevega olja (uporabite lahko tudi druga rastlinska olja, npr. olivno, sezamovo ali jojobino)
3 žlice svežih listov origana (uporabite lahko tudi suhi origano (v tem primeru količino prepolovite) ali nekaj kapljic eteričnega olja origana)
50 mililitrov vode (oz. po potrebi)
Navodila za izdelavo in uporabo maske
Ovsene kosmiče zmeljite s pomočjo mlinčka za kavo ali kuhinjskega mešalnika. Granulacijo prilagodite svojim željam; bolj ko bodo kosmiči fino mleti, nežnejša bo maska za kožo. Če boste uporabljali sveže liste origana, zmeljite tudi te. Priporočamo fino mletje – da bo konsistenca na koncu podobna teksturi moke.
Mlete ovsene kosmiče in lističe origana stresite v čisto posodico ter dodajte olje. Dobro premešajte. Pripravljena mešanica je odlična za nežen piling kože. Če želite pripraviti masko za kožo, pa mešanici dodajte še vodo. Uporabite toliko vode, da bo mešanica rahlo kremasta – niti pregosta niti preredka.
Masko nato nanesite na kožo (potrebujete približno eno žlico maske) in jo razporedite čim bolj enakomerno. Počakajte, da se posuši. Na koncu jo odstranite z mlačno vodo in kožo nežno osušite.
Najpomembnejše koristi origana za kožo
Origano vsebuje ogromno antioksidantov (fenoli, terpeni, terpenoidi itn.). Eden od najpomembnejših antioksidantov v origanu je nedvomno karvakrol, ki je zaslužen tudi za prijeten, prepoznaven vonj origana. Poleg antioksidativnih lastnosti karvakrol odlikuje impresivno protibakterijsko delovanje. Z antioksidativnimi učinki se lahko pohvali tudi timol, ki je prav tako zelo aromatična snov, podobno kot karvakrol. Timol ni uspešen samo pri nevtralizaciji negativnega vpliva prostih radikalov, ampak se ponaša tudi s protiglivičnim delovanjem. Poleg tega pa lahko pripomore h krepitvi imunskega sistema. Med najpomembnejše antioksidante v origanu pa spada tudi rožmarinska kislina.
Za blagodejen vpliv origana na kožo so v veliki meri zaslužne prav naštete snovi. Med pozitivnimi učinki izstopajo:
POMLADITVENI UČINEK: Zaradi obilja antioksidantov je origano odlična naravna pomoč pri pomlajevanju kože oziroma pri zaviranju procesa staranja. Učinek bo posebno izrazit, če boste uporabljali eterično olje origana, saj so antioksidanti tam najbolj koncentrirani. Če nimate časa za pripravo maske, lahko nekaj kapljic eteričnega olja origana preprosto dodate rastlinskemu olju ali nevtralni kremi za obraz, nato pa mešanico nežno vtrite v kožo. Origano lahko kožo obenem oskrbi s koristnimi vitamini, vključno z vitaminom C, ki je izjemno pomemben za tvorbo kolagena. Seveda pa je tudi vitamin C močan antioksidant.
PREPREČEVANJE OKUŽB: Zaradi protivnetnega in antiseptičnega delovanja lahko origano pomaga pri preprečevanju resnejših okužb. Razredčeno eterično olje origana se lahko tako uporabi za nego manjših ranic.
POMOČ PRI AKNAH: Origano je lahko tudi dragocen zaveznik v boju z aknami. Za to so zaslužne protibakterijske in protivnetne lastnosti snovi, ki se skrivajo v lističih origana. Koristna sta lahko tako zunanja uporaba kot uživanje origana. Gre namreč za začimbo, ki pozitivno vpliva na črevesje, težave z aknami – pa tudi druge težave s kožo – pa so pogosto vsaj deloma povezane tudi s črevesnim neravnovesjem.
Na letošnji mednarodni konferenci, posvečeni Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni, ki se je odvijala na Švedskem, so bile med drugim predstavljene zelo obetavne metode za obvladovanje Alzheimerjeve bolezni oziroma metode za upočasnjevanje njenega napredovanja. Kot je znano, je Alzheimerjeva bolezen najpogostejša oblika demence. Glede na ocene naj bi na svetu trenutno živelo kar približno 55 milijonov oseb, ki se spopadajo z Alzheimerjevo boleznijo ali s sorodno obliko demence. Zdravilo za bolezen sicer za zdaj še ni bilo razvito, toda kot nakazano, to ne pomeni, da je edino, kar ostane, čakanje. Kot je bilo prikazano na konferenci, lahko t. i. protiamiloidna terapija močno izboljša kakovost življenja oseb, ki živijo z Alzheimerjevo boleznijo.
Upočasnjevanje napredovanja bolezni z odstranjevanjem amiloidnih oblog
Ena od najbolj tipičnih značilnosti Alzheimerjeve bolezni je kopičenje abnormalnih skupkov beljakovin v možganih. Gre za t. i. amiloidne obloge, si se nabirajo med nevroni in ovirajo njihovo delovanje. Strokovnjaki, ki so na konferenci predstavljali nove možnosti zdravljenja, so pojasnili, da obstaja jasna korelacija med odstranjevanjem amiloidnih oblog in upočasnjenim napredovanjem bolezni. Postopek lahko napredovanje bolezni upočasni kar za približno 25–30 odstotkov.
Uporaba protiamiloidne učinkovine lecanemab v ZDA že odobrena
Ena od najnovejših in najobetavnejših možnosti, ki so trenutno na voljo za lažje obvladovanje Alzheimerjeve bolezni, je učinkovina, imenovana lecanemab. Gre za monoklonsko protitelo, ki je na voljo v obliki zdravila, imenovanega Leqembi. Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je na začetku leta odobrila uporabo omenjenega zdravila, in sicer pri ljudeh z blago obliko kognitivnih okvar oziroma za bolnike v začetnih fazah demence. Eden od glavnih razlogov za odobritev tovrstne uporabe zdravila je bila študija, v katero je bilo vključenih 856 oseb z Alzheimerjevo boleznijo. Pri osebah, ki so v osemmesečnem obdobju vsaka dva tedna prejele 10 mg zdravila, se je močno zmanjšala količina amiloidnih oblog v možganih, kar je bilo ugotovljeno s pomočjo pozitronske emisijske tomografije (PET).
Za odobritev učinkovine donanemab bo potrebno dodatno testiranje
Glede na trenutno dostopne podatke ogromno obeta tudi učinkovina, imenovana donanemab, ki je bila na letošnji mednarodni konferenci na Švedskem prav tako deležna posebne pozornosti. Podobno kot pri učinkovini lecanemab so tudi tarča učinkovine donanemab amiloidne obloge v možganih. Podjetje Eli Lilly, ki je razvilo protiamiloidno zdravilo na osnovi omenjene učinkovine, je pred nedavnim že zaprosilo za odobritev uporabe tega zdravila pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni.
Pri tem je predložilo rezultate testiranja, ki so bili zelo dobri: slikanje s PET je pokazalo, da se je količina amiloidnih oblog v možganih zmanjšala pri kar 80 odstotkih oseb, ki so prejemale zdravilo. Vendar je ameriška Uprava za hrano in zdravila vlogo za uporabo učinkovine kljub temu zavrnila. V izjavi za javnost so predstavniki podjetja Eli Lilly pojasnili, da je bilo kot glavni razlog za zavrnitev prošnje navedeno prenizko število sodelujočih oseb pri testiranju zdravilo. Ameriška Uprava za hrano in zdravila za odobritev uporabe zdravila zahteva rezultate testiranja za najmanj 100 oseb, pri katerih se je zdravilo uporabljalo najmanj leto dni.
Zelo obetavna tudi protiamiloidna učinkovina lecanemab
Podjetje Eli Lilly je na konferenci na Švedskem poleg učinkovine donanemab predstavilo še eno obetavno protiamiloidno učinkovino. Gre za učinkovino, ki je trenutno še v razvoju. Imenuje se remternetug in se – podobno kot lecanemab – uvršča med monoklonska protitelesa. Glede na trenutne rezultate naj bi bila učinkovina sposobna zelo hitrega in temeljitega odstranjevanja amiloidnih oblog, nakopičenih v možganih.
Namakanje vrta je nujno, če želimo lepe vrtnine ter zdrav in obilen pridelek. Ob sami osnovi, torej dovolj visokem pridelku, vpliva tudi na odpornost rastlin, na kakovost in seveda tudi na višino pridelka.
Vsa živa bitja za svoj obstoj potrebujejo vodo in hrano. Vemo, da se da brez hrane preživeti veliko dlje kot brez vode. Prav za rastline to drži še bolj kot za toplokrvna bitja, vrtnine pa so za pomanjkanje vlage še posebno občutljive.
Namakanje vrta za močne in zdrave rastline ter plodove
Vrtnine v kratkem času naredijo veliko listne mase. Številne (npr. solata in čebula) imajo zelo plitek koreninski sistem. Človek jih je za svoje potrebe precej spremenil in oddaljil od narave. Dolga leta je bil najpomembnejši cilj visok pridelek. Pri tem smo pozabili na zdravstveno stanje pa tudi na temelje rastlin – njihov koreninski sistem. Danes se tega, kako pomembna je odpornost rastlin, vse bolj zavedamo, zato so nove sorte pogosto tudi dokaj odporne. Vendar pa pogosto pozabljamo na korenine. S tem, ko z zalivanjem z raznimi pripravki, biostimulansi, namočenimi koprivami in pretiranim gnojenjem (tudi z organskimi gnojili) rastline zelo zgodaj silimo k hitrejši rasti, spreminjamo tudi njihov naravni ciklus.
Želimo si rasti nadzemnih delov, na korenine pa pozabljamo. Ta napaka je pogosta že pri izbiri sadik, saj kupci izbirajo čim večje in bujne. Želeti bi si morali čim lepši in bolj razvit koreninski sistem. Naslednja napaka je ta, da hitimo in jih sadimo v prehladno zemljo, ko še niso sposobne sprejemati fosforja, ki je zadolžen za razvoj koreninskega sistema. Vse to povzroča, da vrtnine zelo hitro, dva ali tri dni po dežju, že trpijo sušo.
Suša in/ali visoke temperature sta dve različni težavi
Čeprav sta ti dve težavi pogosto povezani, pa vendarle nista isti. Vročina oziroma visoke temperature so za vrtnine zelo težka preizkušnja, suša pa je težava, ki ni vedno povezana z njimi, saj jo pri trajnicah, predvsem okrasnih rastlinah, pogosto srečamo celo pozimi. Letošnji marec in začetek aprila sta bila že zelo suha in je bilo za dober razvoj nujno namakati na primer česen. Seveda v poletni vročini pride do suše veliko prej, a nikar ne pozabite, da je lahko suho in za vrtnine škodljivo tudi v drugih letnih časih.
Vrtnine imajo zaradi kratkotrajnih sušnih obdobij težave vsako leto. Tako je postalo nujno, da si vsi, ki si želite domače sveže zelenjave, pa naj bo ta namenjena samooskrbi ali pa tržni pridelavi, čim prej organizirate redno namakanje vrta. Brez tega pridelave vrtnin žal ni.
Nepravilno in nezadostno namakanje vrta prinašata mnoge težave
Najbolj tipičen znak je pokanje plodov oziroma korenov. Pokanje na plodovih (predvsem paradižnika) se pojavi v obliki okroglih ali prečnih razpok okoli peclja. Pogosto ga povzroči daljše obdobje suhega vremena, ki mu sledi večja količina padavin v kratkem času. V obdobju vročine, visokih temperatur, močnega sončnega obsevanja in suše je povrhnjica plodov in korenov močnejša, trša. Zaradi pomanjkanja vlage rastline niso primerno oskrbljene s hranili, manjka jim kalija in kalcija. Če pomanjkanje vode traja dlje kot en teden, rastline prenehajo rasti, da bi izgubile čim manj vlage, utrdijo celične stene in povrhnjico. Ta ni prožna, in ko na hitro pride do večje količine vode, seveda poči.
V takih primerih, še posebno konec poletja, lahko pričakujemo še eno težavo. Po nekajdnevnem hujšem pomanjkanju vode korenovke (in tudi čebulnice) poženejo nove korenine in se pripravijo na cvetenje. To pomeni, da se začnejo ponovno vraščati v tla, naredijo veliko število novih korenin, včasih celo poženejo cvetno steblo. S tem rastline izgubijo svojo kakovost in prehrambno, včasih pa tudi tržno vrednost.
Po kratkotrajnem premoru med dvema sušnima obdobjema se mnogi srečajo tudi s koreninami na gomoljih krompirja. Tudi te so posledica suše, ko so rastline zaključile rast, nekaj padavin in nižje temperature pa so povzročili novo rast, in gomolji so pognali nove korenine. Tak krompir izgublja na kakovosti. Prav pri njem se v zadnjih treh letih srečujemo še z enim pojavom, steklavostjo gomoljev, ko krompir kljub dolgotrajnemu kuhanju ostaja trd. Ta pojav je značilen za nepravilno in neenakomerno preskrbo z vodo, čemur bi se lahko izognili z namakanjem. Lani so mnogi tarnali tudi zaradi gnilih, preperelih obročev na prerezu čebule. Tudi ti so posledica tega, da je bilo v posameznih obdobjih debeljenja čebule presuho, rastlinam je zmanjkalo vode, s tem pa tudi kalcija.
Pomanjkanje kalcija zaradi suše
Najbolj znana težava neredne oskrbe z vodo je gnitje plodov paprike in paradižnika pri muhi. Mnogi menijo, da gre za bolezen. V resnici sta gnitje muhe plodov paprike in paradižnika ter sušenje konic bučk in kumaric posledica pomanjkanja kalcija. To se pojavlja tudi tam, kjer ga je v zemlji dovolj. Gre namreč za to, da se kalcij raztopi v vodni raztopini v tleh. Koreninski laski rastline vodo sprejmejo, ta pa nato potuje navzgor po rastlini, vse do vrha – predstavljajte si vodni stolpec, vodne molekule, ki v obliki verižice segajo od korenin do vrha rastline –, šele nato se vrne navzdol do listov in stranskih poganjkov ter prek listnih rež izhlapeva v zrak. Do plodov torej prihaja po tisti poti, ki jo rastlina avtomatsko zapre, da ne bi izgubljala preveč vode. V vročini se listne reže zaprejo, takrat voda ne izhlapeva. Če je zmanjka še v zemlji, pa četudi le za nekaj ur, se vodni stolpec oziroma verižica pretrga. Do tega pride, če rastlino namočimo prepozno, da se vodni stolpec spet vzpostavi, pa mine veliko časa. Med tem kalcija, nujnega gradnika celičnih sten, ni. Celične stene razpadejo, posledica so lise na plodovih, gnili obroči v čebuli in v gomoljih krompirja, v hujših primerih jih vidimo celo na prerezu zeljnih glav.
Ta pojav je najpogostejši, ko je preskrba z vodo neenakomerna in imajo rastline vode tudi dovolj, vmes pa je za nekaj časa zmanjka. Ker se kalcij zaradi pomanjkanja vode čez korenine ne dostavlja do plodov, ga je treba dodajati prek listov – foliarno škropljenje.
Pomanjkanje kalcija pa se ne pojavlja samo pri plodovkah. V spremenljivih razmerah ga je treba redno dodajati tudi kapusnicam, predvsem zelju, ki že zvija glave. Pogosto ga potrebujejo tudi solatnice, ožig listnih robov se pojavlja ravno zaradi pomanjkanja tega hranila.
Še ena težava, ki je pogosto posledica neenakomerne, nepravilne preskrbe z vodo, kar rešuje samo namakanje vrta, je pomanjkanje mikroelementov, kot sta na primer bor pri rdeči pesi in zeleni ter mangan pri zelju. Slednje prepoznamo po hrenastem okusu kislega zelja.
V preteklih letih je bilo težav na vrtu veliko. Zelo hitro so se menjavali dnevi z dovolj vode in dnevi, ko je je primanjkovalo. Tem nihanjem so sledila tudi nihanja temperatur. Zato je v času, ko vode ni bilo, prišlo še do pomanjkanja bora. Solata je imela črne in gnile srčke, črna redkev je razpokala, korenček je bil nekoliko trši in grob, ponekod je tudi popokal.
Začne se že pri sadikah
Košate in lepo zelene sadike z veliko listi naj ne bodo vaš osnovni cilj. Prav tako ne smejo biti prevelike. Imeti morajo gost koreninski sistem, ob presajanju naj bodo korenine še bele in predvsem enakomerno porazdeljene po celotni koreninski grudi. Ne gnojite jih, izberite pa primerno velike lončke za rastline in predvsem pri lastni vzgoji sadik ne varčujte pri nakupu substrata. Ta naj bo kakovosten.
S presajanjem ne čakajte. Ko so sadike primerno velike, morajo ven. Pozneje namreč ne delajo več toliko korenin, saj jih vreme in hranila silijo k rasti nadzemnih delov. Pri mladih rastlinah ne uporabljajte kopriv, saj pospešujejo rast zelenih delov in ne korenin. Takrat je veliko bolj primerno gnojenje z gabezom ali izvlečki morskih alg.
Če menite, da je ob presajanju potrebno zalivanje rastlin, zalijte jamico, v katero boste sadike sadili. Suha zemlja namreč »ukrade« vodo koreninski grudi. To se zgodi v nekaj sekundah. Ni kritično, vendar pa vpliva na razvoj koreninskega sistema. Nikoli ne pozabite osnovnega principa premikanja snovi v naravi – vedno gredo tja, kjer jih je manj. Če boste torej zalili samo sadike, jim bo suha zemlja v okolici vodo ukradla.
Pred sajenjem jamico vedno namočite globoko, preverite globino zalivanja. Tako se zemlja ne bo takoj izsušila, korenine pa se bodo hitro pognale tudi v globino. Ob plitkem zalivanju samo po površini tudi koreninski sistem ostaja plitek, zahteva več vode in hitreje trpi sušo.
Kako še pomagati rastlinam
Da zmanjšamo vodni stres pri rastlinah, ob listnih gnojilih uporabimo tudi pripravke na osnovi alg v začetku rasti, prav tako aminokisline in pripravke iz rastlinskih izvlečkov pred napovedanimi spremembami temperatur. Od domačih so to pripravki iz regrata ali ognjičevih cvetov, ki rastlinam v stresnih situacijah zagotovijo več energije za premagovanje stresa. So ekološki, naravni in nimajo karence. Uporabljamo jih tudi pri ekološki pridelavi vrtnin, zato se jih ni treba bati.
Rastlin v sušnih razmerah nikakor ne dognojujemo z dušikom, ne glede na to, ali je ta organski ali mineralni. Dušik namreč še poveča potrebe rastline po vodi in jo naredi še bolj žejno. Tudi zalivanje korenin z namočenimi koprivami je v takih primerih prej škodljivo kot koristno. Poskrbimo pa, da imajo rastline na razpolago dovolj kalija, elementa, ki povečuje njihovo odpornost. Zagotavljajo ga na primer pripravki iz gabeza.
Zastiranje tal
Pri pridelovanju vrtnin ima več pozitivnih vlog. Tla pod zastirkami tudi v suši ostajajo hladna, rahla in vlažna, to pa so ugodne razmere za korenine rastlin in mikroorganizme v tleh. Rastline bodo tako lažje prenašale stresne razmere, močno pa se zmanjšajo tudi izpiranje hranil, uničevanje strukture in pregrevanje tal. Dodatna pozitivna plat je, da je plevelov veliko manj. Skozi temo, ki jo na tleh ustvarja taka zastirka, se ne morejo prebiti vsaj manj nasilni pleveli. Zastiranje tal pomeni tudi varčevanje z vodo.
Na večjih površinah običajno uporabljamo folijo, na manjših in na vrtovih pa je najbolj pametno in smiselno uporabljati naravne, organske zastirke. Najpogosteje je to kar pokošena trava z zelenic. Organske zastirke imajo še eno dobro lastnost – ob svojem razpadanju rastlinam ponudijo tudi nekaj hranil. Hkrati je naravna zastirka tudi dobrodošel vir vlaknin – trajnega humusa. V zadnjih letih je že veliko vrtičkarjev prešlo na uporabo kupljenih organskih gnojil, ki so odlična hrana za rastline in mikroorganizme, ne zagotavljajo pa trajnega humusa v tleh. Samo ta zagotavlja dolgotrajno rahla tla.
Namakanje vrta je torej ukrep, ki rastlinam zagotavlja dovolj vode, seveda pa tudi primerno prehrano in s tem odpornost, visok, okusnejši in bolj zdrav pridelek. Vse to je namreč odvisno od raznolike prehrane, ki zagotavlja osnovna in tudi mikrohranila, in če rastlini vode primanjkuje, je teh absolutno premalo.
Stanovanjske stavbe naj omogočajo zdravo, udobno in kakovostno bivanje ob majhnih stroških in majhni rabi energije, v vseh letnih časih. Preverite, na kaj vse morate biti pozorni, da bo poletna vročina ostala pred vrati in da bo bivanje tudi v najtoplejšem delu leta prijetno.
Kakovostno bivanje
Poleti je topleje kot pozimi. Primerno je, da spustite letne čase v tudi stavbo.
Bivalne razmere naj bodo prilagojene navadam, potrebam in željam stanovalcev. Pa vendar veljajo neka splošna načela za zagotavljanje bivalnega udobja odraslih, zdravih oseb. Poleti je primerna temperatura notranjega zraka med 23 in 26 °C (odvisno od zunanje temperature), za krajše obdobje do 28, pozimi pa med 19 in 23 °C.
Če se temperatura obodnih sten bistveno ne razlikuje od temperature zraka, je občutena temperatura, srednja temperatura med temperaturo zraka v prostoru in temperaturo obodnih ploskev, prijetna. Ob večjem odstopanju temperature obodnih ploskev od temperature zraka je toplotno udobje manjše.
Nedvomno je toplotna izolacija obodnih sten koristna tako pozimi kot poleti, pozimi izolacija preprečuje ohlajevanje, poleti pa pregrevanje zunanjih sten.
Oblika stavbe, toplotna zaščita, orientacija oken in senčenje preprečujejo vpliv sončnega ogrevanja bivalnih prostorov.
Preprečevanje pregrevanja
Poleti je treba prozorne odprtine zasenčiti, s tem preprečite vdor toplote. Senčila naj bodo zunanja (pasivno zmanjšajo pregrevanja zaradi sončnega obsevanja). Morda je zaradi tega občasno oviran razgled, vdor toplote pa je zmanjšan.
Pozimi toplo, poleti hladno
Načela kakovostne gradnje so stara, včasih pozabljena ali spregledana. Vendar so iz 5. stoletja pred našim štetjem ohranjeni Sokratovi nasveti za gradnjo hiš, naj pozimi sonce sije v stavbe, poleti pa ne. To je možno doseči s prozornimi odprtinami proti jugu, ki so poleti zasenčene.
Sodobni gradbeni materiali in konstrukcije omogočajo še več: neprekinjeni toplotni ovoj stavbe, zrakotesna gradnja, prezračevanje z vračanjem toplote, pasivni zajem sončne energije pozimi ter senčenje in pasivno hlajenje poleti omogočajo kakovostno bivanje ob majhni rabi energije. To so skoraj ničenergijske stavbe.
Če sta arhitekturna zasnova in toplotna zaščita stavbe primerni, je poleti možno le s pasivnimi ukrepi zagotavljati primerno tople bivalne razmere, brez klimatskih naprav.
Toplotna izolacija
Poletni učinek toplotne izolacije oboda stavbe je popolnoma spregledan. Osončena stena se precej manj segreje, če je toplotno izolirana. Če je izolacija prekrita s prezračevano fasado, je učinek še boljši. Nižja temperatura obodne ploskve pomeni manj toplotnih dobitkov in ugodnejšo občuteno temperaturo, dve koristi hkrati.
Senčila
Poleti naj sonce ne sije v stavbo. Vse okenske površine naj bodo zasenčene. Okna proti jugu učinkovito zasenči nadstrešek, preostala pa naj imajo zunanja senčila: rolete, žaluzije ali roloje (screen). Izbira senčil ni tako preprosta, saj je treba sprejeti kompromis med preprečevanjem sončnega sevanja in omejevanjem pogleda. Notranja senčila niso primerna zaščita pred sončno pripeko.
Nočno hlajenje s prezračevanjem
Pozno ponoči in proti jutru se zunanji zrak ohladi. Takrat je čas za intenzivno prezračevanje, ki ohladi notranje površine. Najbolje je vzpostaviti prepih samodejno, prek več etaž. Zjutraj, ko se začne zunanjost segrevati, pa ga je treba zmanjšati, da se prepreči vdor vročega zraka. Tako ohlajena stavba omogoči prijetno bivanje čez dan.
Paziti je treba le, da prezračevalne odprtine preprečujejo vstop nezaželenim obiskovalcem.
Nočno hlajenje s prezračevalno napravo ne zadošča. Kljub mehanskemu prezračevanju je treba ponoči intenzivno prezračevati po vsem stanovanju, razen v spalnicah.
Notranji viri toplote
Povprečni notranji viri toplote v stavbi znašajo 4 W/m2, približno 7 kWh toplote na dan za povprečno družino. Če uspe stanovalcem zmanjšati notranje vire toplote, bo njihovo stanovanje manj obremenjeno.
Dosledno ugašanje nepotrebnih svetil in električnih aparatov, manj kuhanja in morda malo več bivanja na prostem zmanjšujejo toplotne obremenitve stanovanja. Splača se potruditi.
Bivalne navade
Če je možno, načrtujte dopust med pasjimi dnevi, od sredine julija do sredine avgusta, v hladnejših krajih, v gorah.
Upoštevajte tudi splošne nasvete. Treba je piti več sveže vode, imeti lahka, hladna oblačila, preživljati prosti čas v senci …
Zračna vlaga
V zraku so tudi vodni hlapi. Toplejši ko je zrak, več jih lahko vsebuje.
Če se zrak ohladi, se zmanjša sposobnost akumulacije vlage v zraku oziroma poveča relativna vlažnost. Previsoka relativna vlažnost poslabša udobje v bivalnem prostoru. Idealna je v območju med 40 in 60 %.
Če znižate temperaturo in hkrati čezmerno povečate relativno vlažnost zraka, se bivalno udobje poslabša. Zato priporočamo, da v kombinaciji s pasivnimi sistemi hlajenja uporabljate naprave za razvlaževanje zraka.
Klimatske naprave
V nekaterih stavbah ni možno preprečiti pregrevanja zgolj s pasivnimi ukrepi. Takrat se jim dodajo energijsko učinkoviti hladilni sistemi.
Klimatske naprave, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih, nimajo možnosti prezračevanja. Zato je treba tudi klimatizirane prostore prezračevati, skladno s splošnimi navodili.
Na trgu je mnogo hišnih klimatskih naprav. Za hlajenje posameznih prostorov so primerni sistemi z ločeno notranjo in zunanjo enoto (split), za stanovanja pa sistemi, kjer je na eno zunanjo enoto priključenih več notranjih enot (multi split). Osnovnemu namenu klimatske naprave, hlajenju in razvlaževanju zraka je lahko dodana vrsta funkcij, ki niso nujne, so pa koristne. Ob izbiri preverite, katere potrebujete.
Klimatske naprave se med seboj razlikujejo. Preverite podatke o energijski učinkovitosti, hrupu, zahtevnosti vzdrževanja, možnosti ogrevanja, brezžičnem (wi-fi) nadzoru … Kazalnika SEER (sezonsko hladilno število) in SCOP (sezonsko grelno število) kažeta učinkovitost naprave. Oba sta označena tudi na energijski nalepki, poleg normirane letne rabe energije. Čim višji sta vrednosti, tem manjši je strošek hlajenja oziroma ogrevanja. Energijski razredi so od razreda energetske učinkovitosti D do A+++, ob čemer je D najslabši.
Standardizirani letni strošek hlajenja s klimatsko napravo energijskega razreda A+ (na leto 211 kWh) je 30 €, z učinkovitejšo A+++ (na leto 144 kWh) pa 23 €. Dejanski strošek je odvisen od resnične rabe klimatske naprave. Če poleg energijske iščete tudi stroškovno učinkovitost, je morda primernejša dobra klimatska naprava A+ kot odlična dražja klimatska naprava A+++.
Prenosne klimatske naprave
Oglasi hvalijo prenosne klimatske naprave, saj so cenejše, premične, brez zamudne montaže … Vse to je res, res pa je tudi, da so občutno manj učinkovite kot stabilne, precej glasne, zunanji del naprave pa sega skozi priprto okno. Redko komu so primeren kompromis med koristnim in nujnim.
Obstajajo pa tudi smešno poceni prenosne »klimatske naprave«, ki so pravzaprav adiabatni vlažilniki zraka. Res nekoliko ohladijo zrak, vendar ga hkrati tudi ovlažijo, tako da občutno poslabšajo bivalno udobje. Take naprave niso primerne za hlajenje.
Starejše osebe in bolniki
Za ranljive skupine veljajo drugačni nasveti kot za splošno populacijo. Majhni otroci, starejši in bolniki so še posebno občutljivi za previsoko temperaturo v stanovanju. Potrebujejo sebi primerne bivalne razmere, tudi če ni doseženo merilo energijske ali stroškovne učinkovitosti.
Je možno ohraniti hladna stanovanja brez klimatske naprave?
Seveda. Že nekdaj so znali graditi udobne in učinkovite stavbe brez dragih in zapletenih tehnologij, po vsem svetu.
Poglejmo primere dobre prakse, ki so nam bližji po času in kraju. Starejše kmečke stavbe, ki jih vidimo po vsej državi, se poleti ne pregrejejo, če jih stanovalci pravilno uporabljajo. Če boste v poletni vročini vstopili v butano hišo, boste cenili stare mojstre eko gradnje. Tudi tradicionalna tolminska, gorenjska ali dolenjska hiša imajo svoje čare: imajo majhna zasenčena okna, na podstrehi seno namesto toplotne izolacije, letna kuhinja je zunaj stavbe … Poleti je v njih prijetno.
Poletna vročina ne traja dolgo. Za takrat načrtujte dopust, pojdite v senco, obiščite kanjon alpske reke, ohladite se na domačem kopališču, pijte veliko vode … Predvsem pa uživajte. Poletje prehitro mine.
V objemu prijetno zelene narave Polhograjskega hribovja se skriva Pr’ Popr, turistična kmetija, ki obiskovalcem nudi prav posebno in v sodobnem času tudi vse bolj priljubljeno doživetje – trajnostno bivanje, razburljive aktivnosti v naravi in na domačih delavnicah ter druženje z živalmi.
Domačija Pr’ Popr, ki je zadnjih nekaj let v lasti družine Košir, leži v vasici Črni Vrh nad Polhovim Gradcem, na približno 800 metrih nadmorske višine. Sodeč po letnici, izrezljani nad vhodom, je bil stari hlev postavljen že daljnega leta 1825, Koširjevi pa so ga rešili pred neizbežnim propadom. Danes je Poprova štala polna življenja, vpisana pa je tudi v Register nepremične (stavbne) kulturne dediščine. Ker je kmečka hiša žal že v ruševinah, so ime prenesli na počitniško hiško, v kateri bivanje postavlja aktivno in hkrati sproščujoče dopustovanje na popolnoma novo raven.
Vaška folklora pravi, da je ime Pr’ Popr staro približno 100 let. Takratni gospodar je veliko pomagal na drugih kmetijah, med zasluženo malico pa je vedno prosil za poper in vsako jed izdatno popopral. Tako se je njega prijel vzdevek Poprovc, domačije pa ime Pr’ Popr.
Ustvarjalne in poučne aktivnosti
Domačija je nekaj posebnega, ker poleg sonaravnega bivanja nudi tudi celo paleto zanimivih aktivnosti. Mizarstvo je družinski poklic Koširjevih, v delavnico pa so vabljeni tudi obiskovalci, ki si lahko – seveda s pomočjo – izdelajo svoje, povsem unikatne lesene izdelke ali pa spominke iz volnene preje. »Svojemu znanju in materialu, ki ga imamo na voljo, smo želeli dati neko dodano vrednost, ob zavedanju, da ima izdelek, ki ga naredi gost sam, popolnoma drugo vrednost kot kupljeni spominek,« poudari Simona Košir. Gostje se lahko spoznajo tudi z različnimi živalmi, sodelujejo na primer pri striženju in česanju ovac, ob jasnih večerih pa si skozi teleskop ogledajo nočno nebo.
Sobivanje z živalmi
Na domačiji bivajo različne živali, ki se razumejo tako med seboj kot z ljudmi. Koširjevi se pri izbiri živali držijo določenih načel: »Živali ne smejo biti nevarne in od njih moramo imeti tudi neko korist. Izbiramo tiste, ki jim lahko nudimo optimalne pogoje za bivanje.« To so predvsem manjše živali, za katere ni preveč zahtevno skrbeti. Tu je na primer goska Hera, ki na vsakem koraku sledi alpakama Alu in Paku, na drugi strani pa se pujsa Pega raje sprehodi z alpakama Abi in Li. Zajci so zelo veseli družbe ovac – jezersko-solčavske in bovške pasme –, od perutnine so svoje mesto na kmetiji našle race, gosi, kokoši in prepelice. Vsakdan popestrijo še muca, psička in činčila, v živahnem ribniku pa se skrivajo zlate ribice, žabe, krastače, paglavci idr. Pred kratkim so se živalski družinici pridružili še trije poniji. V načrtu je tudi postavitev majhnega čebelnjaka. Simona Košir pravi, da se živali obiskovalcev navadijo in si želijo njihove pozornosti, nad njimi pa so najbolj iskreno navdušeni otroci.
Trajnostno bivanje s poudarkom na spoštovanju do narave in živali
Bivanje v počitniški hišici je trajnostno, hiša je samooskrbna, ima lastno sončno elektrarno, poleg pa je tudi polnilnica za električne avtomobile gostov, pojasni Marko Košir. Oprema je bila izdelana v domači delavnici. Obiskovalci si lahko naberejo sveže sezonsko sadje in zelenjavo, Koširjevi jih z veseljem pospremijo v bližnji gozd, kjer ob pravem času rastejo borovnice, gobe in kostanj, živali pa je mogoče obiskati kadar koli in se z njimi pocrkljati. Vse bolj je jasno, da hitri ritem sodobnega življenja ni zdrav, zato so tovrstni kotički v objemu narave več kot dobrodošli. Nudijo odmik iz vsakdanje norije, spodbujajo zdrav način življenja in ustvarjalnost.
»Ko začutiš spoštovanje do narave in živali, začutiš tudi hvaležnost, da si tu,« pravi Simona.
Marta Perčič z družino živi na Senovem, kjer v prijetni sonaravni hiški s posebnim ambientom vodi tečaje joge, skozi katere želi svoja spoznanja o tej čudoviti starodavni veščini deliti z drugimi. Skozi izvajanje, izobraževanja in učenje joge je spoznala marsikatere življenjske skrivnosti, ki lahko olajšajo pot do cilja, pozitivno vplivajo na osebnostno rast in izboljšajo kakovost življenja. Sama je z jogo rasla in zrasla ter ji naposled povsem posvetila svoje življenje.
Marta pravi, da se je z jogo spoznala v otroštvu, že kot majhna punčka je namreč izredno rada telovadila, takrat seveda nevede, da je to joga. V osnovni in srednji šoli je trenirala gimnastiko, nato pa se je med študijem, pred skoraj tremi desetletji, začela rojevati njena ljubezen do joge. »Sprva mi je bilo to kot ena fajn telovadba, sčasoma pa sem videla, da bolj ko to redno delam, bolje se počutim – tudi v glavi in čustveno. Nekako sem začenjala postajati drugačna, bolj umirjena, in meni je bilo to zelo fascinantno,« opiše. Skozi leta so sledila mnoga izobraževanja in tečaji predvsem v tujini, pa tudi pri nas, ki jih je bilo nemalokrat težko uskladiti z družino in tedanjim delom. Leta 2004 je začela resno učiti, pred približno petimi leti pa je pustila službo v državni upravi in stopila na samostojno pot. Ta je včasih resda trnova, je pa povsem njena, navdihujoča in izpopolnjujoča.
Joga kot del paketa
Joga je znanost o telesu, umu, zavesti in duši ter ravnovesju med njimi, za dosego celostnega zdravja in dobrega počutja pa jo pogosto povezujejo tudi z drugimi znanostmi – ajurvedo, djotišem (vedsko astrologijo) in vastujem (izvorni feng šuj). Marta povezovanje in celostno delovanje vseh štirih ved prikaže na primeru: »Če si nekdo želi poslovnega uspeha, mu joga pride prav, da ima močno in zdravo telo ter umirjen in stabilen um. Ajurveda doda napotke za življenjski slog – kateri šport je najbolj ustrezen, potreben čas spanja, kaj je najbolje točno zate.« Pri tem velja izpostaviti, da sta vsak izračun in vsak napotek povsem individualna, namenjena posamezniku. Sledi vastu, ki dom ali pisarno razume kot živo bitje, ki skrbi za posameznika, če ga ta pravilno razume in skladno uredi. »S pomočjo vastuja si lahko poslovni prostor uredimo tako, da bo npr. pritekalo čim več financ. Vedska astrologija – djotiš – pa na koncu pove še, katere potenciale imamo za posel, za katerega in kdaj je najbolje začeti.« Vsa ta znanja se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, skupaj pa zagotavljajo uspeh. Marta pojasni, da je ravno ta recept za celosten uspeh tisti, ki je njej pomagal do sprememb, ki so jo naredile srečnejšo.
Kdaj joga postane način življenja?
»Mislim, da se to zgodi enkrat, ko še sam ne veš,« pravi Marta in pojasni, da ta občutek začutiš – kot neki preboj, ki ga je težko predvideti, ampak ti nekako odpre pogled z druge perspektive. To je vidno denimo tudi pri urah joge, ko sprva razkropljeni posamezniki v novi skupini sčasoma začnejo delovati kot celota, podobno pa je tudi v življenju. Marta pravi, da je osebni napredek najbolj opazen v reakcijah na različne (največkrat neprijetne) dogodke: »Na začetku se kdaj malce prisiliš, potem pa začenjaš opažati, da nekaj velja tudi zate, stvari postanejo samoumevne, naenkrat opaziš in se zavedaš, da ni potrebe reagirati na tak način, če že, se pa hitro znaš spraviti nazaj v ravnotežje.« To ravnovesje ne pomeni, da bo nekdo, ki izvaja jogo, vedno umirjen in se ne bo nikoli razjezil, ampak da bo tudi ob skoku iz idealnega potrebnega zelo malo za prihod nazaj. Sogovornica pojasni, da se nekateri po težkih izkušnjah še več let ne zmorejo pobrati, s pomočjo joge pa vse to nekako hitreje dojemaš in tudi predelaš. »Pa tudi djotiš mi je dal ogromno nekih življenjskih resnic, na primer da ima vse neki svoj red, svoj namen, da ima vse dva pola … Saj vsi vemo, da je vse za nekaj dobro, ampak ne znamo pa tega ponotranjiti,« oriše enega izmed pogostih problemov ljudi in poudari, da gre samo za to, da posameznik lažje živi.
Zdravljenje z jogo
Pri nas je zdravljenje z jogo še vedno nekakšen tabu in tudi tečaji terapevtske joge, ki jih je Marta Perčič na svoji poti naredila, v Sloveniji niso priznani. Z izpiti za zdravilca se lahko delo jogijskih terapevtov v tujini primerja z delom fizioterapevtov, ponekod pa se lahko brez težav zaposlijo tudi v bolnišnicah. In kaj vse lahko joga zdravi? »Če rečem vse, se bo slišalo pretirano, ampak tako v resnici je,« z nasmehom pravi Marta. Na telesni ravni lahko joga pomaga odpraviti bolečine v križu, kolkih, ramenih … Pravilno dihanje poskrbi za umirjen um, obenem uskladi hormone in jih uravnovesi. Zaključna sprostitev, ki je na sporedu vsake učne ure Martine joge, prav tako poskrbi za umirjenost. Obstajajo tudi določene tehnike proti depresiji in podobnim boleznim pa tudi tečaji za jogo za najtežje bolezni, ki se jih je v tujini udeležila tudi Marta: »To so rakavi in srčni bolniki. Definitivno ne moremo reči, da mi s temi tehnikami zdravimo raka, ampak damo pa veliko podpore. Mi smo se na primer učili, kako sprejeti kemoterapijo, da je bolniki ne jemljejo samo kot neki strup, ki teče vanje. To, kar smo se mi učili, gre z roko v roki s klasično medicino, hkrati pa bi lahko šlo z roko v roki tudi s tem, kako ajurvedsko zdraviti raka.« Sami lahko ogromno naredimo za svoje zdravje in ga med drugim podpremo tudi z jogo.
Joga nas uči spoštovanja, hvaležnosti in ponižnosti
Osnova joge je, da razumemo, da smo vsi del narave. »Sploh ajurveda in vedska astrologija sta tisti, ki dajeta vpogled v to,« pove sogovornica. Ajurveda uči, da smo vsi sestavljeni iz 5 elementov – enakih, iz kakršnih je sestavljena tudi Zemlja –, kar že samo po sebi kaže, da smo del nje. Prek teh petih elementov lahko vzpostavimo odnos do narave, se jo naučimo spoštovati in biti hvaležni za njene darove. Zelo pomembno je pitje čiste vode, še posebno lepo pa je, če jo zajamemo v naravi, iz kakšnega čistega potočka. Drugi element je zrak; svežega se lahko nadihamo denimo v gozdu, kjer ga narava dobro očisti. Sledi ogenj – v naravi je to sonce, ki nam daje svetlobo in energijo. Pozabiti ne smemo na zemljo, saj brez nje ne bi bilo nobene naše hrane. Zadnji element je eter, ki ga je nekoliko težje razumeti, je pa tisti, ki vse našteto povezuje. Ko razumemo, da smo del narave, začnemo bolj spoštovati tudi živali, je prepričana Marta. »Danes so problem predvsem te velike klavnice, grdo ravnanje z živalmi, morja se izčrpavajo prek vsakih razumnih meja – krademo naravi, ampak v resnici s tem krademo sebi. Včasih so bolj spoštovali vse to.« Prek prakse joge se naučimo spoštovati živali, svojo hrano, okolico, vsak delček narave. »Človek mora čutiti neko ponižnost do vsega, kar je večje od nas,« povzame Marta.
Z jogo do ravnovesja
»Menim, da je ravnovesje bistvo čisto vsega,« pove sogovornica. Spraviti telo v ravnovesje je eden glavnih poudarkov joge, pozorni moramo biti na to, katera stran telesa je na primer močnejša, in nato drugo stran poskušati uskladiti s to. Dosežemo ga lahko tudi z dihanjem, s katerim se uravnovesi hormonski sistem, misli se umirijo in uravnotežijo. Vzpostaviti ga moramo tudi v vsakdanjem življenju: »Rada rečem, če kupiš nove škornje, stare zavrzi ali jih podari naprej, ne gomili stvari.« Kopičenje in hitenje sta dandanes velik problem, ljudje se namreč ne znamo ustaviti, ne znamo se ločiti od (velikokrat povsem nepotrebnih) materialnih stvari, ne znamo najti ravnovesja. »To se pozna na dihanju – vsi hitro vdihujemo, ne znamo pa izdihniti in spustiti. Ko se naučimo tudi izdihovati, se učimo tudi spuščati stvari, izpuščati ljudi, odnose … To je tisto ravnotežje – kar pride, to gre; kolikor dobim, toliko dam.« Marta poudarja, da si moramo dovoliti čutiti vse odtenke življenja. Ko si zaželimo tortice, si jo privoščimo brez občutka krivde. Ko dobimo darilo, se mu posvetimo. Ko smo žalostni, si vzemimo nekaj časa za žalost, da bomo lažje šli naprej. »To je tisto, kar so me vsa ta znanja naučila, zdaj pa je vse na tem, da čim dlje ostanem zdrava, da lahko čim dlje uživam to, česar sem se naučila, in da ljudje, ki jim to predajam, čim prej to dojamejo,« zaokroži Marta in doda, da ni lepšega od občutka, ko ti je nekdo hvaležen.
Martina hiška za jogo
»Seveda so sanje vsakega učitelja joge, da ima lasten studio,« pove Marta, ko jo povprašam, od kod ideja za hiško. Poleg tega si je dolgo želela povsem naravnega doma in ravno to je posebnost te simpatične, do okolja prijazne hiške na Senovem. Narejena je namreč iz 100-odstotno naravnih materialov – lesa, gline in slame –, posledično pa ponuja prav poseben ambient. »Že ko samo vstopiš, začutiš tisto prijetno energijo, ki je po raznih telovadnicah ni mogoče ustvariti.« Na pozitivno energijo poleg naravnih materialov vpliva tudi sama praksa joge, ki se v hiški izvaja, pripomore pa tudi vastu. »To je umetnost, ki je meni zelo dragocena. Ker ga razumem in vem, kako skrbeti za dobro energijo, je tudi prostor zadovoljen z mano, in daje tudi nam vsem največ nazaj,« pojasni Marta. Ob prihodu vsakega obiskovalca pozdravi palček, ki sedi na okenski polici in varuje hiško, poleg je še posoda, v katero je pred vstopom v prijetno notranjost priporočljivo odvreči vse skrbi, težave in slabo voljo.
Naša trebušna slinavka je lahko izjemno natančna pri uravnavanju krvnega sladkorja. Če deluje normalno, lahko že ob drobnem povišanju ravni sladkorja v krvi izloči ustrezno količino inzulina. Krvni sladkor se tako hitro stabilizira.
Vendar pa to še ne pomeni, da jo lahko preobremenjujemo, s čimer imamo v mislih predvsem neustrezne prehranjevalne navade. V tem primeru se hitro pojavijo težave, ki lahko postopoma privedejo tudi do diabetesa tipa 2 – ene najbolj razširjenih kroničnih bolezni v sodobnem svetu. Tako so izjemno pomembni preventivni ukrepi, s katerimi je smiselno začeti čim prej …
Pazljivo pri enostavnih ogljikovih hidratih
Eden glavnih krivcev za diabetes je seveda sladkor. Vendar pa s tem ni mišljen zgolj običajni beli sladkor. Zelo problematična so lahko tudi določena ogljikohidratna živila, še posebno t. i. enostavni ogljikovi hidrati, na primer izdelki iz bele moke. Kot pove že njihovo ime, gre za ogljikove hidrate, ki so sestavljeni iz manjšega števila molekul sladkorja. To pomeni, da se zelo hitro razgradijo, posledično pa pride po zaužitju do naglega dviga ravni sladkorja v krvi. Čeprav je lahko ta učinek koristen takrat, ko potrebujemo hiter dvig ravni energije (na primer neposredno pred intenzivno vadbo), imajo enostavni ogljikovi hidrati večinoma predvsem negativne posledice. Hitremu povečanju energije sledi še skorajda hitrejši padec, kar občutimo kot močno utrujenost in lenobnost. Presežek glukoze se pretvori in shrani v obliki maščobe, zato prihaja do naglega povečevanja telesne teže.
Pri ljudeh, ki uživajo veliko sladkorja oziroma enostavnih ogljikovih hidratov, je trebušna slinavka izredno obremenjena. Ker mora ves čas proizvajati inzulin, je telo nenehno v stanju, ki spominja na »boj in beg«, kar lahko povzroči kronična vnetja. Posledično se zmanjša občutljivost celic za inzulin, kar je eden glavnih razlogov za razvoj diabetesa. Tudi če trebušna slinavka proizvede zadostne količine inzulina, preprosto ni želenega učinka. Kronična vnetja, ki so torej tesno povezana z našimi prehranjevalnimi navadami, pa obenem povečajo nevarnost za druge zdravstvene težave, vključno z boleznimi srca in ožilja.
Vlaknine naj imajo pomembno mesto v vaši prehrani
Prehrana, bogata z vlakninami, predstavlja enega ključnih zaščitnih faktorjev pri preprečevanju sladkorne bolezni. Prehranske vlaknine namreč upočasnijo razgradnjo hrane oziroma absorpcijo glukoze. Tako ne pride do nenadnega povišanja ravni sladkorja v krvi. Še posebno koristne so t. i. topne vlaknine. Ženske naj bi na dan zaužile vsaj približno 25 gramov vlaknin, moški pa 38.
Uporabljajte več cimeta
Cimet je znan po številnih pozitivnih vplivih na zdravje, med katere sodi tudi pomoč pri obvladovanju krvnega sladkorja. Gre namreč za začimbo, ki povečuje občutljivost celic za inzulin in ki pomaga pri upočasnjevanju razgradnje ogljikovih hidratov. Hkrati učinek cimeta celo nekoliko spominja na učinek inzulina, le da gre seveda za precej manjšo stopnjo učinkovitosti. Koristnost cimeta pri preprečevanju diabetesa tipa 2 potrjujejo tudi različne študije. Optimalen dnevni vnos naj bi bil približno 4 grame cimeta. Priporočljivo je torej, da poskušate cimet redno dodajati kosmičem, smutijem in drugim jedem/napitkom (dodate ga lahko na primer tudi kavi). Ena izmed možnosti pa so tudi prehranski dodatki z izvlečki cimeta.
Razmislite o prehranskih dopolnilih z berberinom
Berberin je snov, ki se običajno pridobiva iz tradicionalnih kitajskih zelišč. Uporablja se kot preventiva oziroma kot pomoč pri različnih boleznih. Med drugim lahko pomaga tudi pri uravnavanju vašega krvnega sladkorja. Tako velja za enega najbolj priljubljenih dodatkov, namenjenih zmanjševanju nevarnosti za sladkorno bolezen. Običajno se jemlje trikrat na dan, tik pred obrokom, posamezni odmerek berberina pa naj bi bil 500 mikrogramov.
Odpovejte se sadnim sokovom
Na žalost je še vedno močno razširjeno prepričanje, da so sadni sokovi zdravi, saj vsebujejo vitamine, minerale in druga pomembna hranila. Vendar pa je resnica precej drugačna, še posebno če bi želeli zmanjšati verjetnost za sladkorno bolezen. Čeprav so narejeni iz sadja, se namreč sadni sokovi bistveno razlikujejo od celih sadežev, tudi tisti 100-odstotni brez dodanega sladkorja. Ključna razlika se seveda skriva v umanjkanju vlaknin, zaradi česar je absorpcija sladkorja nadpovprečno hitra. Tako bo precej bolje, če se boste odpovedali sadnim sokovom in jih nadomestili z vodo. To, da popijete dovolj tekočine, je sicer prav tako eden izmed pomembnih ukrepov za preprečevanje diabetesa – med drugim zaradi dejstva, da bodo ledvice tako lažje izločile vsaj del morebitnega presežka sladkorja v telesu z urinom. Občasno pa si lahko privoščite tudi zeleni čaj, saj gre za pijačo, ki jo številne raziskave povezujejo z zmanjšanim tveganjem za diabetes.
Uživajte več živil, bogatih z magnezijem
Med mikrohranili, ki lahko pomagajo pri tem, da spravite svoj krvni sladkor pod kontrolo, ima zelo pomembno mesto magnezij. Pri ljudeh, ki se pogosto spopadajo s povišanim krvnim sladkorjem, in tistih, pri katerih se je morda že razvil diabetes tipa 2, je tako zelo pogosto prav pomanjkanje omenjenega minerala. Nezadosten vnos magnezija naj bi tako predstavljal enega izmed dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen. Nujno je torej, da pazite, da vaša prehrana vsebuje zadostne količine tega pomembnega minerala, ki je ključen tudi za mnoge druge procese v telesu, predvsem za tiste, ki so povezane z živčnim sistemom in z mišicami. Med živila, ki vsebujejo večje količine magnezija, med drugim spadajo zelenolistna zelenjava, temna čokolada oziroma kakav, indijski oreščki, mandlji, črni fižol in divji riž.
Gurmar – ajurvedski »protidiabetični« dodatek
V tradicionalni ajurvedski medicini je izjemno cenjeno zelišče, imenovano gurmar (Gymnema sylvestre). Izraz, ki izvira iz hindujščine, naj bi dobesedno pomenil uničevalec sladkorja. Ni torej presenetljivo, da se gurmar med drugim uporablja tudi kot naravna pomoč pri preprečevanju diabetesa tipa 2. Večkrat pa se priporoča tudi tistim, ki so za diabetesom že zboleli. Izsledki študij namreč kažejo, da lahko uživanje izvlečkov, ki se pridobivajo iz listov gurmara, pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja. Rastlina pa je lahko zanimiva tudi zaradi dejstva, da naj bi zavirala apetit, še posebno željo po sladkem. Ker lahko občutno okrepi učinke inzulina, pa se morajo seveda diabetiki, ki uporabljajo inzulinske injekcije, pred uporabo tega dodatka nujno posvetovati s svojim zdravnikom.
Telesna aktivnost naj postane del vašega vsakdana
Za zmanjševanje tveganja za diabetes tipa 2 je izredno pomembna tudi redna telesna aktivnost. Ta lahko med drugim pomaga pri povečanju občutljivosti celic za inzulin. Tako bo telo lažje in hitreje porabilo glukozo v krvi. Telesna aktivnost sicer ne pomeni nujno izredno intenzivne vadbe. Že z rednimi sprehodi lahko pomembno prispevate k zmanjševanju nevarnosti za sladkorno bolezen. Gibanje naj postane vpeto v vaš vsakdan (npr. z izbiro stopnic namesto dvigala), ne pa nekaj, kar je na sporedu zgolj občasno.
Ne zanemarite pomena kakovostnega spanca
Kakovost spanca močno vpliva na zdravje, med drugim tudi na vaš krvni sladkor. Eden izmed razlogov je ta, da takrat, ko smo utrujeni, precej pogosteje posegamo po nezdravi hrani, ki povzroči naglo povišanje krvnega sladkorja. Pomanjkanja in/ali slaba kakovost spanca lahko obenem oslabita občutljivost celic za inzulin, kriva pa sta tudi za zaviranje sproščanja rastnih hormonov in povečevanje količine kortizola v telesu, kar sta pomembna dejavnika, ko gre za uspešnost uravnavanja krvnega sladkorja.
