0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Dom & EnergijaKakovstno bivanje in manj stroškov: Kako postaviti poletno vročino pred vrata?

Kakovstno bivanje in manj stroškov: Kako postaviti poletno vročino pred vrata?

MORDA VAS ZANIMA

Stanovanjske stavbe naj omogočajo zdravo, udobno in kakovostno bivanje ob majhnih stroških in majhni rabi energije, v vseh letnih časih. Preverite, na kaj vse morate biti pozorni, da bo poletna vročina ostala pred vrati in da bo bivanje tudi v najtoplejšem delu leta prijetno.

- Oglas -

Kakovostno bivanje

Poleti je topleje kot pozimi. Primerno je, da spustite letne čase v tudi stavbo.

Bivalne razmere naj bodo prilagojene navadam, potrebam in željam stanovalcev. Pa vendar veljajo neka splošna načela za zagotavljanje bivalnega udobja odraslih, zdravih oseb. Poleti je primerna temperatura notranjega zraka med 23 in 26 °C (odvisno od zunanje temperature), za krajše obdobje do 28, pozimi pa med 19 in 23 °C.

Če se temperatura obodnih sten bistveno ne razlikuje od temperature zraka, je občutena temperatura, srednja temperatura med temperaturo zraka v prostoru in temperaturo obodnih ploskev, prijetna. Ob večjem odstopanju temperature obodnih ploskev od temperature zraka je toplotno udobje manjše.

- Oglas -

Nedvomno je toplotna izolacija obodnih sten koristna tako pozimi kot poleti, pozimi izolacija preprečuje ohlajevanje, poleti pa pregrevanje zunanjih sten.

Oblika stavbe, toplotna zaščita, orientacija oken in senčenje preprečujejo vpliv sončnega ogrevanja bivalnih prostorov.

Preprečevanje pregrevanja

Poleti je treba prozorne odprtine zasenčiti, s tem preprečite vdor toplote. Senčila naj bodo zunanja (pasivno zmanjšajo pregrevanja zaradi sončnega obsevanja). Morda je zaradi tega občasno oviran razgled, vdor toplote pa je zmanjšan.

Prezračevanje rekuperacija

Pozimi toplo, poleti hladno

Načela kakovostne gradnje so stara, včasih pozabljena ali spregledana. Vendar so iz 5. stoletja pred našim štetjem ohranjeni Sokratovi nasveti za gradnjo hiš, naj pozimi sonce sije v stavbe, poleti pa ne. To je možno doseči s prozornimi odprtinami proti jugu, ki so poleti zasenčene.

Sodobni gradbeni materiali in konstrukcije omogočajo še več: neprekinjeni toplotni ovoj stavbe, zrakotesna gradnja, prezračevanje z vračanjem toplote, pasivni zajem sončne energije pozimi ter senčenje in pasivno hlajenje poleti omogočajo kakovostno bivanje ob majhni rabi energije. To so skoraj ničenergijske stavbe.

- Oglas -

Če sta arhitekturna zasnova in toplotna zaščita stavbe primerni, je poleti možno le s pasivnimi ukrepi zagotavljati primerno tople bivalne razmere, brez klimatskih naprav.

Toplotna izolacija

Poletni učinek toplotne izolacije oboda stavbe je popolnoma spregledan. Osončena stena se precej manj segreje, če je toplotno izolirana. Če je izolacija prekrita s prezračevano fasado, je učinek še boljši. Nižja temperatura obodne ploskve pomeni manj toplotnih dobitkov in ugodnejšo občuteno temperaturo, dve koristi hkrati.

Senčila

Poleti naj sonce ne sije v stavbo. Vse okenske površine naj bodo zasenčene. Okna proti jugu učinkovito zasenči nadstrešek, preostala pa naj imajo zunanja senčila: rolete, žaluzije ali roloje (screen). Izbira senčil ni tako preprosta, saj je treba sprejeti kompromis med preprečevanjem sončnega sevanja in omejevanjem pogleda. Notranja senčila niso primerna zaščita pred sončno pripeko.

Nočno hlajenje s prezračevanjem

Pozno ponoči in proti jutru se zunanji zrak ohladi. Takrat je čas za intenzivno prezračevanje, ki ohladi notranje površine. Najbolje je vzpostaviti prepih samodejno, prek več etaž. Zjutraj, ko se začne zunanjost segrevati, pa ga je treba zmanjšati, da se prepreči vdor vročega zraka. Tako ohlajena stavba omogoči prijetno bivanje čez dan.

Paziti je treba le, da prezračevalne odprtine preprečujejo vstop nezaželenim obiskovalcem.

Nočno hlajenje s prezračevalno napravo ne zadošča. Kljub mehanskemu prezračevanju je treba ponoči intenzivno prezračevati po vsem stanovanju, razen v spalnicah.

Notranji viri toplote

Povprečni notranji viri toplote v stavbi znašajo 4 W/m2, približno 7 kWh toplote na dan za povprečno družino. Če uspe stanovalcem zmanjšati notranje vire toplote, bo njihovo stanovanje manj obremenjeno.

Dosledno ugašanje nepotrebnih svetil in električnih aparatov, manj kuhanja in morda malo več bivanja na prostem zmanjšujejo toplotne obremenitve stanovanja. Splača se potruditi.

Bivalne navade

Če je možno, načrtujte dopust med pasjimi dnevi, od sredine julija do sredine avgusta, v hladnejših krajih, v gorah.

Upoštevajte tudi splošne nasvete. Treba je piti več sveže vode, imeti lahka, hladna oblačila, preživljati prosti čas v senci …

Zračna vlaga

V zraku so tudi vodni hlapi. Toplejši ko je zrak, več jih lahko vsebuje.

Če se zrak ohladi, se zmanjša sposobnost akumulacije vlage v zraku oziroma poveča relativna vlažnost. Previsoka relativna vlažnost poslabša udobje v bivalnem prostoru. Idealna je v območju med 40 in 60 %.

Če znižate temperaturo in hkrati čezmerno povečate relativno vlažnost zraka, se bivalno udobje poslabša. Zato priporočamo, da v kombinaciji s pasivnimi sistemi hlajenja uporabljate naprave za razvlaževanje zraka.

Klimatska naprava

Klimatske naprave

V nekaterih stavbah ni možno preprečiti pregrevanja zgolj s pasivnimi ukrepi. Takrat se jim dodajo energijsko učinkoviti hladilni sistemi.

Klimatske naprave, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih, nimajo možnosti prezračevanja. Zato je treba tudi klimatizirane prostore prezračevati, skladno s splošnimi navodili.

Na trgu je mnogo hišnih klimatskih naprav. Za hlajenje posameznih prostorov so primerni sistemi z ločeno notranjo in zunanjo enoto (split), za stanovanja pa sistemi, kjer je na eno zunanjo enoto priključenih več notranjih enot (multi split). Osnovnemu namenu klimatske naprave, hlajenju in razvlaževanju zraka je lahko dodana vrsta funkcij, ki niso nujne, so pa koristne. Ob izbiri preverite, katere potrebujete.

Klimatske naprave se med seboj razlikujejo. Preverite podatke o energijski učinkovitosti, hrupu, zahtevnosti vzdrževanja, možnosti ogrevanja, brezžičnem (wi-fi) nadzoru … Kazalnika SEER (sezonsko hladilno število) in SCOP (sezonsko grelno število) kažeta učinkovitost naprave. Oba sta označena tudi na energijski nalepki, poleg normirane letne rabe energije. Čim višji sta vrednosti, tem manjši je strošek hlajenja oziroma ogrevanja. Energijski razredi so od razreda energetske učinkovitosti D do A+++, ob čemer je D najslabši.

Standardizirani letni strošek hlajenja s klimatsko napravo energijskega razreda A+ (na leto 211 kWh) je 30 €, z učinkovitejšo A+++ (na leto 144 kWh) pa 23 €. Dejanski strošek je odvisen od resnične rabe klimatske naprave. Če poleg energijske iščete tudi stroškovno učinkovitost, je morda primernejša dobra klimatska naprava A+ kot odlična dražja klimatska naprava A+++. 

Prenosne klimatske naprave

Oglasi hvalijo prenosne klimatske naprave, saj so cenejše, premične, brez zamudne montaže … Vse to je res, res pa je tudi, da so občutno manj učinkovite kot stabilne, precej glasne, zunanji del naprave pa sega skozi priprto okno. Redko komu so primeren kompromis med koristnim in nujnim.

Obstajajo pa tudi smešno poceni prenosne »klimatske naprave«, ki so pravzaprav adiabatni vlažilniki zraka. Res nekoliko ohladijo zrak, vendar ga hkrati tudi ovlažijo, tako da občutno poslabšajo bivalno udobje. Take naprave niso primerne za hlajenje.

Starejše osebe in bolniki

Za ranljive skupine veljajo drugačni nasveti kot za splošno populacijo. Majhni otroci, starejši in bolniki so še posebno občutljivi za previsoko temperaturo v stanovanju. Potrebujejo sebi primerne bivalne razmere, tudi če ni doseženo merilo energijske ali stroškovne učinkovitosti.  

Je možno ohraniti hladna stanovanja brez klimatske naprave?

Seveda. Že nekdaj so znali graditi udobne in učinkovite stavbe brez dragih in zapletenih tehnologij, po vsem svetu.

Poglejmo primere dobre prakse, ki so nam bližji po času in kraju. Starejše kmečke stavbe, ki jih vidimo po vsej državi, se poleti ne pregrejejo, če jih stanovalci pravilno uporabljajo. Če boste v poletni vročini vstopili v butano hišo, boste cenili stare mojstre eko gradnje. Tudi tradicionalna tolminska, gorenjska ali dolenjska hiša imajo svoje čare: imajo majhna zasenčena okna, na podstrehi seno namesto toplotne izolacije, letna kuhinja je zunaj stavbe … Poleti je v njih prijetno.

Poletna vročina ne traja dolgo. Za takrat načrtujte dopust, pojdite v senco, obiščite kanjon alpske reke, ohladite se na domačem kopališču, pijte veliko vode … Predvsem pa uživajte. Poletje prehitro mine.

.

NAJNOVEJŠE