Ko se temperature spustijo, začnemo ogrevati stanovanja in zapirati okna. Zrak postane topel, a pogosto tudi vlažen, ker para iz kuhanja, pranja in dihanja nima kam uiti. Prav ta kombinacija toplote in vlage pa ustvarja idealne pogoje za nastanek plesni. Plesen se najraje pojavi v kotih, na hladnih zunanjih stenah, okoli oken in v kopalnicah. Poleg grdih črnih lis pa pomeni tudi tveganje za zdravje – povzroča alergije, poslabšanje astme in različne dihalne težave.
Če razumemo, zakaj plesen nastane, je to prvi korak k preprečevanju. Vlaga in kondenzacija sta glavna krivca, a k težavi prispevajo tudi slaba izolacija, neustrezno prezračevanje in napačne bivalne navade.
Najpogostejši vzroki nastanka plesni
Plesen se redko pojavi brez razloga. Običajno jo sprožijo kombinacije več dejavnikov, ki jih pogosto lahko odpravimo ali vsaj zmanjšamo.
- Slabo prezračevanje: Zaprta okna preprečujejo kroženje zraka.
- Topel in vlažen zrak: Kuhanje, prhanje in sušenje perila povečujejo vlago.
- Hladne površine: Slabo izolirane stene in okna povzročajo kondenz.
- Preveč pohištva ob stenah: Zrak ne kroži, zato so koti še bolj vlažni.
- Napačne bivalne navade: Dolgotrajno sušenje perila v prostoru, stalno priprta okna.
Rešitev ne temelji na enem ukrepu, temveč na kombinaciji navad in prilagoditev, ki skupaj ustvarijo bolj zdravo bivalno okolje.
1. Pravilno prezračevanje
Jeseni in pozimi pogosto pozabimo na svež zrak. Toda prav takrat je prezračevanje ključno. Odprite okna na stežaj za 5–10 minut večkrat na dan in ustvarite prepih. Tako se vlaga iz prostora izloči, toplota sten pa ostane.
2. Nadzor vlage
Optimalna vlažnost zraka v stanovanju naj bo med 40 in 60 %. Če preseže 65 %, se tveganje za plesen močno poveča. Za nadzor lahko uporabite higrometer, za zmanjšanje vlage pa razvlaževalec. V pomoč so tudi naravne rešitve, kot so posode s soljo, ki vpijajo vlago.
3. Pravilno ogrevanje
Preveč hladni prostori so bolj izpostavljeni kondenzaciji. Če sobe ne ogrevate redno, se stene ohladijo in para se na njih hitreje nabira. Bolje je ohranjati enakomerno temperaturo kot nenehno močno ogrevati in nato pustiti, da se prostor ohladi.
4. Preprečite kondenz na oknih
Okna so pogosto šibka točka. Če se vam vsako jutro rosijo, je znak, da je v prostoru preveč vlage. Pomaga redno brisanje, še bolje pa zračenje. Dvojna ali trojna zasteklitev prav tako zmanjšata kondenzacijo.
5. Ureditev pohištva
Omare in kavče naj ne stojijo povsem ob zunanjih stenah. Vsaj 5–10 cm prostora omogoča, da zrak kroži in prepreči vlažne madeže za pohištvom.
6. Redno čiščenje in preventivni premazi
Če opazite manjše lise plesni, jih odstranite s posebnimi čistili ali naravno mešanico (kis + voda). Stene lahko zaščitite tudi s premazi proti plesni, ki ustvarijo zaščitni sloj.
Najbolj kritični prostori
Jeseni in pozimi so nekateri prostori posebej izpostavljeni.
- Kopalnice: visoka vlaga zaradi prhanja, pogosto brez oken, zato je ventilacija nujna.
- Kuhinje: para od kuhanja, nezadostna napa ali zaprta okna.
- Kleti: hladne, vlažne, pogosto slabo prezračene.
- Spalnice: ker ponoči dihamo več ur v zaprtem prostoru, se vlaga kopiči.
Vsak prostor zahteva svoje prilagoditve, a skupni imenovalec ostaja: vlaga mora ven, svež zrak noter.
Ko težava postane resna
Če plesen prekriva večje površine ali se stalno vrača kljub ukrepom, je to znak, da je težava globlja. Lahko gre za slabo izolacijo, poškodovane stene ali preveliko toplotno razliko. V takih primerih se splača poiskati strokovno pomoč. Sanacija plesni običajno vključuje izboljšanje izolacije, odpravo toplotnih mostov in profesionalno obdelavo prizadetih površin.
Plesen in zdravje
Ni vseeno, ali jo pustimo, da se razvija. Plesen sprošča spore, ki jih vdihavamo. Pri občutljivih ljudeh povzroča kašelj, zamašen nos, solzenje oči in kožne reakcije. Dolgotrajna izpostavljenost pa povečuje tveganje za astmo in kronične težave z dihali. Zato je preprečevanje plesni pomembno ne le za estetiko doma, ampak tudi za zdravje.
Preberite še:
