Plesni so naravni del našega življenjskega okolja. Po nekaterih ocenah naj bi obstajalo približno 250.000 različnih vrst plesni, okoli 100.000 jih je prepoznanih, približno 100 pa jih najdemo v našem bivalnem okolju. Paradoks je, da se plesen širi zaradi vse boljše gradnje in vse večje čistoče. Hiše in stanovanja gradimo vse hitreje (stene niso presušene), naravnega zračenja je čedalje manj, zato se na stenah, ploščicah, fugah in oknih pogostejše nabira vlaga. In ker plesen ljubi toplo vlago, so napadi le-te vse pogostejši.

Plesen
Površinsko plesen lahko odstranimo sami. Pri odstranjevanju plesni moramo biti zelo previdni, saj se spore prenašajo po zraku.

Plesen ni samo estetska težava

Problem plesni v bivalnem prostoru ni le v grdem izgledu in manjši trdnosti zidu, temveč predvsem v tem, da povzroča različne bolezni in je lahko celo smrtno nevarna. Spore, ki jih lahko najdemo skoraj povsod okoli nas, so običajno neškodljive, vendar ko koncentracija preseže določeno mero, lahko povzročijo bolezenske težave. Spore namreč potujejo po zraku in v stiku s kožo in dihali izzovejo različne alergijske reakcije, vnetje kože, pekoče oči, glavobol, kašelj, vnetje nosne sluznice ali težave z dihanjem.

Kako in zakaj nastane plesen?

Plesen je težava, s katero se srečuje veliko ljudi v svojih domovih. Za nastanek plesni na zidovih, predvsem v kotih, je več razlogov, ki so med seboj povezani. Vedno se najprej lotimo odkrivanja vzrokov nevšečnosti. Plesni potrebujejo za rast veliko vlage. Prvi razmislek moramo posvetiti fizičnemu dostopu vode v predele plesnenja ali toplotnim mostovom, zaradi katerih bi lahko prišlo do nastanka plesni. Vzrok za povečano koncentracijo plesni je lahko neposreden vnos vlage, kot so napake na strehi, strešnih žlebovih in odtočnih ceveh, razpoke v zidu ali nezadostno sušenje po gradnji. V številnih starih stavbah je pogosto problem nezadostna izolacija, kjer se na t. i. hladnih stenah tvori kondenz.

Če je vzrok za plesnenje zamakanje konstrukcij ali inštalacij, rešujemo najprej tega. Pri toplotnih mostovih je rešitev toplotna izolacija. Seveda takoj zatem pridemo do bistvenega problema, »dihanja« materialov in prehoda vlage (kondenza) skozi konstrukcije in material. Za določitev plesni obstajajo tudi posebni testi.

Plesen v stanovanju

Prevelika vlažnost v stanovanju

Poleg strukturnih in gradbeno-fizikalnih pomanjkljivosti k povečani količini vlage prispevajo stanovalci. Nepravilno prezračevanje, povezano z aktivnostmi, pri katerih se ustvari veliko vlage (tuširanje, kuhanje, sušenje perila, delovanje velikih akvarijev itd), povzroči prekomerno vlago v stanovanju. Človek z bivanjem v zaprtih prostorih izdiha ali kakor koli drugače (denimo s kuhanjem) proizvede do 8 l vode na dan. To je še posebej problem, če je zgradba zaradi varčevanja z energijo temeljito izolirana.

Vsakdo lahko v svojem stanovanju sam preveri količino vlage. Preprosta naprava za merjenje vlage (higrometer) prikaže orientacijsko vrednost vlage v zraku. Da bi preprečili nastajanje plesni, le-ta v prostoru na dolgi rok ne bi smela presegati 65–70 %, neposredno ob stenskih površinah pa 80 %. Idealna vlažnost prostorov je med 50 in 60 odstotki. Zato moramo v prvi vrsti poskrbeti za pravilno ogrevanje in prezračevanje prostorov, da se izognemo nastajanju plesni. Vendar ni vsako prezračevanje pravilno. Prostor pravilno prezračimo tako, da na široko odpremo okno za od 3 do 5 minut. Minimalno odprta okna lahko celo podpirajo nastajanje plesni.

Plesen na steni
Za nastanek plesni na zidovih, predvsem v kotih, je več razlogov, ki so med seboj povezani. Vedno se najprej lotimo odkrivanja vzrokov nevšečnosti.

Kako ostraniti plesen, ko že nastane?

Kot že rečeno, najprej preverimo vzrok za prekomerno vlago v stanovanju. Če tega ne bomo ustrezno sanirali, se bo plesen pojavljala vedno znova. Površinsko plesen lahko odstranimo sami, če pa se enkrat zažre v steno in so napadene večje površine, je najbolje, da delo prepustimo strokovnjaku. V primeru, da ste sam svoj mojster, se na trgu dobi poseben omet za sanacijo plesni iz naravnih, mineralnih sestavin (marmorni apneni hidrat).

Pri odstranjevanju plesni moramo biti zelo previdni, saj se spore prenašajo po zraku. Zato moramo pred mehanskim odstranjevanjem plesni na okuženo površino s čopičem ali s pomočjo razpršila nanesti sredstvo za odstranjevanje plesni. Prav tako moramo zapreti prostor, v katerem odstranjujemo plesen, odpreti okna, da poskrbimo za zračenje, pri delu pa po možnosti nosimo zaščitne rokavice in zaščitno masko.

Med naravnimi sredstvi za odstranjevanje plesni se najbolj obnese soda. Gre za kalcinirano sodo (natrijev karbonat, natrijev bikarbonat), ki se pridobiva iz natronskih jezer. 1 jedilno žlico raztopimo v enem litru vode, nanesemo na površino, pustimo nekaj časa delovati, nato pa temeljito zdrgnemo s sirkovo krtačo. Zaradi visoke alkalnosti sode glive odmrejo.

Potem ko smo steno razkužili in očistili, jo prebarvamo. Najbolje je uporabiti apneno barvo, ki zaradi alkalnosti preprečuje nastajanje novih plesni. Če želimo barvno steno, apnu preprosto dodamo zemeljski ali mineralni pigment v prahu. Več si preberite tukaj.

Naravna gradiva zmanjšajo tveganje za nastanek plesni

Moderni gradbeni materiali so enostavni za uporabo, vendar po navadi na račun zmanjšane paroprepustnosti in »čistosti« oz. mešanja neločljivih komponent. Poleg tega se težko razgradijo in lahko zaradi vsebnosti industrijskih dodatkov tudi sevajo in oddajajo emisije snovi v prostor. Če bi imeli možnost vpogleda v proizvodnjo nekaterih danes najbolj uporabljenih gradiv (tudi tistih, ki se kitijo z oznaki ‘eko’), bi nam postalo jasno, v čem je problem. Izkušnje bivanja v objektih, zgrajenih v zadnjih desetih letih, kažejo, da so stanovanja in hiše preveč suhe ali pa – zaradi hitenja z vselitvijo – preveč vlažne. V takih hišah so potrebni vlažilci, sušilci in podobno.

Če se že v osnovi odločimo, da bomo gradili z naravnimi materiali, ustvarimo pogoje za zdravo in prijetno bivalno okolje. Gradnja z naravnimi materiali je v prvi fazi nekoliko dražja. Za izvedbo pa je potrebno več znanja in časa, toda to je le trenutno stanje, ki pa se je v zadnjih nekaj letih precej popravilo. Naša odločitev za nakup in okoljske dajatve pa bodo naravne materiale v prihodnosti zagotovo pocenile. Recimo proizvodnja aluminija in stekla v gradbeništvu porabi do 100-krat več energije kot ilovnati materiali, vendar izdelek ni 100-krat cenejši. To je predvsem zaradi tega, ker proizvajalci ne vračunajo v ceno izdelka trajnih obremenitev okolja, ki jih povzroča proizvodnja in recikliranje.

V glavnem stvari so zelo enostavne in imamo jih pred nosom. Ni si potrebno izmišljati nove sisteme in potem po nekaj desetletjih odpravljati posledice, ki jih je ta izdelek ali njegova proizvodnja povzročila, ker so stari preverjeno trajnostni.

Prberite si tudi vse o naravnih barvah za vaš dom.