0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Vrt & VrtnarjenjeOkrepimo odpornost vrtnih rastlin

Okrepimo odpornost vrtnih rastlin

MORDA VAS ZANIMA

Junija je velika večina naših vrtnin ravno v fazi bujne rasti. Zato bomo največji poudarek namenili gnojenju, pletju, zastiranju in zalivanju ter skrbnemu opazovanju, da pravočasno najdemo in zatremo morebitne škodljivce in bolezni.

- Oglas -

Junij je mesec, ko je na vrtu ter okolici zelo pestro in veliko dela, ki si ga lahko olajšamo na različne načine. Že v tem mesecu moramo misliti na to, kako bomo oskrbovali rastline v poletni vročini oziroma ko bo nastopilo sušno obdobje. 

Namestite zastirko

Prvi korak je, da vrtninam (če je to mogoče) zastiramo tla. Zastirka je povsod zelo priporočljiva, razen ko imamo težave s polži. Z zastiranjem tal bo izhlapevanje vlage iz tal manjše in tako potrebe po zalivanju manj. Z zastiranjem tudi hladimo sama tla, pletja bo potrebno manj ali pa sploh nič, saj zastirka otežuje oziroma nekaterim plevelom celo povsem onemogoča rast. Ko zastiramo z organskimi materiali (slama, uvela trava …), dolgoročno gledano, skrbimo tudi za drobnoživke in organsko snov v tleh. V poletni suši in ko bomo odhajali na dopust, nam bo še kako prav prišel namakalni sistem.

To so lahko napeljane namakalne cevi med vrtninami, ki jih povežemo z večjo posodo ali sodom, ki ga postavimo višje, kot je sama površina vrta, in deloval bo prosti pad. Lahko pa si omislimo še preprostejši način, ki sicer potrebuje večkratno skrb. To so plastenke, ki jih na vratu preluknjamo in zakopljemo poleg sadike paradižnika, paprike ipd. Dno plastenke pa prerežemo in obrnemo navzgor tako, da štrli ven iz zemlje. Tak sistem lahko (odvisno od velikosti lukenj) skrbi za primerno vlažnost kar nekaj dni. Za namakalne sisteme ali namakalne cevi se pozanimajte v bližnjih vrtnarskih centrih, kjer vam bodo pomagali najti ugodno rešitev za vas in vaš vrt. 

- Oglas -
Zastirka

Pripravki za krepitev rastlin

Da ostanejo naše rastline zdrave ter kar se da odporne proti boleznim in škodljivcem, je prvi korak ta, da so vitalne, v dobri kondiciji. Za vitalnost rastlin poskrbimo tako, da jih oskrbujemo primerno njihovim zahtevam, kar vključuje optimalne rastne razmere, primerno zalivanje, gnojenje, osvetlitev in temperaturo. Poznamo pa tudi naravne pripravke, ki pomagajo, da so naše rastline bolj »krepke«.

Pripravek iz mleka

Pripravek iz mleka krepi rastline, da so bolj odporne, uporaben pa je tudi kot pomoč pri zatiranju gliv plesnivk. Mešanico pripravimo tako, da polmastno mleko (še bolje je, če je tudi nepasterizirano) zmešamo z vodo v razmerju 1 : 1. Če pa imamo domače polnomastno mleko, pa lahko na 3 dcl mleka dodamo 7 dcl vode. Uporabimo lahko tudi sirotko. Škropimo enkrat na teden, lahko tudi pogosteje, predvsem v obdobju, ko je največja nevarnost pojava gliv plesnivk. 

Koristne snovi, ki se skrivajo v različnih rastlinskih delih, ustrezno pripravimo in z njimi tretiramo rastline ali tla okoli njih. Pripravke lahko naredimo na več načinov, vsak od njih ima specifično uporabo. Za izdelavo domačih pripravkov uporabljamo studenčnico, deževnico, vodo iz čistih potokov ali postano vodovodno vodo.

Pripravki za krepitev rastlin

Baldrijanov čaj

Zanimiv pripravek je baldrijanov čaj, ki ga za rastline pripravimo prav tako kot za svojo porabo, prilagajamo samo količine, če ga potrebujemo več. Iz 1 ali 2 čajnih žličk posušenega baldrijana pripravimo poparek, ki naj stoji 5–10 minut. Drugi način priprave je, da rastlino namakamo od 2 do 4 ure v hladni vodi, nato pa vodo segrejemo. Tekočino precedimo, ohladimo in poškropimo po rastlini. Baldrijanov čaj skrbi za boljšo odpornost rastlin.

- Oglas -

Prevrelka iz ognjiča

Tudi prevrelka iz ognjiča krepi odpornost rastlin. Pripravimo jo tako, da 1 kg cele rastline namočimo v 10 l vode. Z raztopino, razredčeno z vodo v razmerju 1 : 5, škropimo po rastlinah in tleh. Kako pripravimo prevrelko, je opisano pri gnojilu iz navadne koprive.

Tudi kamilice so zelo uporabne

Kamilic je več vrst, za krepitev rastlin pa uporabljamo le dve, in sicer pravo in rimsko kamilico. Nabiramo samo cvetne koške, takoj ko zacvetijo. Na hitro jih posušimo. Pri tem pazimo, da se jih ne dotikamo preveč, da se ne izgubijo hlapljiva eterična olja. Prevrelko uporabljamo za razkuževanje semen pred setvijo, za boljšanje splošnega počutja rastlin, proti rji na listih. Prevrelka tudi okrepi celične stene, zato jo lahko uporabimo na paradižniku, da ob dežju plodovi ne popokajo.

Gnojila

Gnojilo izberemo glede na vrsto vrtnine, ki jo bomo gnojili, ter dostopnost posameznih rastlin, iz katerih bomo pripravili gnojila (če imamo na voljo veliko koprive, bomo za gnojenje listnate vrtnine seveda izbrali koprivno brozgo). Prevrelke lahko naredimo iz velike koprive, gabeza ali drugih rastlin. Vse prevrelke pripravljamo na enak način.

Gnojilo iz kopriv

Navadna kopriva

Opisali bomo pripravo gnojila iz navadne koprive, saj je to rastlina, ki jo lahko brez težav dobimo. Gnojilo iz kopriv je bogato z dušikom, kalcijem, zato deluje kot gnojilo ter tudi krepi odpornost rastline. Od pomladi do jeseni nabiramo sveže mlade rastline, vendar take brez semen, da ne bomo z gnojenjem po vrtu po nepotrebnem raznesli koprivnih semen. Naberemo približno 1 kg svežih kopriv in jih damo v plastičen, lesen ali keramičen sod ali posodo. Rastline prelijemo z 10 l vode (deževnice ali postane vode) ter pokrijemo z gosto mrežo, ki še omogoča kroženje zraka, preprečuje pa padanje večjih in manjših živali v posodo. Vode nalijemo toliko, da so vse rastline pod gladino, vendar pazimo, da to ni prav do roba posode, saj se prevrelka med vrenjem peni. Hitrejši in boljši razkroj ter pripravo gnojila dosežemo, če je sod na sončnem mestu in če tekočino vsaj enkrat na dan premešamo. 

Da nam ostanki razkrojenih rastlin ne zamašijo zalivalke, lahko damo rastline v posodo tako, da jih položimo v vrečko iz tkanine, ali pa (ko je prevrelka narejena) dobljeno tekočino precedimo. Med vrenjem se tvorijo neprijetne vonjave, ki bi lahko vas ali bližnje zmotile. Da ta pojav omilimo, posujemo v prevrelko nekaj pesti kamninske moke ali nekaj baldrijanovega izvlečka. Prevrelka je pripravljena za uporabo, ko potemni in se ne peni več, to se zgodi po enem in pol do treh tednih. Ko je tekočina pripravljena, je treba to gnojilo razredčiti v razmerju 1 : 10. Torej, 1 l prevrelke zmešamo z 10 l vode (deževnice ali postane vode). Prevrelko nato pokrijemo s pokrovom in jo lahko uporabljamo vse do konca rastne sezone. Ostanke kopriv lahko stresemo na kompostni kup. Gnojilo iz koprive je primerno za večino rastlin v cvetličnem, sadnem in zelenjavnem vrtu, ker pa je bogato z dušikom, ga na fižolu, grahu in čebuli raje ne uporabljamo, saj ga ne prenašajo najbolje, pa tudi na plodovkah ga uporabljamo samo v začetni fazi rasti.

Gabezovo gnojilo

Med gnojili je zelo poznano tudi gabezovo gnojilo, ki ga pripravimo enako kot koprivno. Upoštevamo pa, da je gabez kalijevo gnojilo, vsebuje pa tudi dušik in fosfor in kot tako krepi tudi odpornost rastline. Z njim lahko gnojimo tudi druge vrtnine, plodovke v času cvetenja in rasti plodov, cvetoče okrasne rastline itd. Za prevrelko potrebujemo 1 kg sveže zeli (večinoma listov), na katero zlijemo 10 l vode. Ko se v posodi preneha peniti, je prevrelka narejena. Precedimo in dobljeno tekočino razredčimo v razmerju 1 : 10. Zalivamo po tleh.

Navadna zvezdica

Pripravimo pa si lahko tudi gnojilo iz navadne zvezdice oziroma rastline, ki jo poznamo tudi pod imenom kurja črevca. Gnojilo iz navadne zvezdice vsebuje kalcij in magnezij. Krepi odpornost rastlin. Prevrelko pripravimo tako, kot je  opisano zgoraj. Gnojilo iz navadne zvezdice je primerno za vse vrtnine in okrasne rastline, s to razliko, da pri listnatih vrtninah (solata, rukola, špinača …) dodamo tudi precej kopriv, in sicer že pri pripravi prevrelke. Lahko pa  pripravimo vsako prevrelko posebej in zalivamo enkrat z eno, drugič z drugo oziroma ju pred zalivanjem zmešamo v polovičnem razmerju. Tudi v začetni fazi rasti plodovk (do cvetenja) je priporočljivo, da dodajamo gnojilu iz navadne zvezdice tudi koprive, s cvetenjem pa njihov delež vedno bolj zmanjšujemo.

Preberite tudi:

NAJNOVEJŠE