Po spletu se je začel širiti na prvi pogled precej nenavaden trend. Uporabniki družbenih omrežij objavljajo posnetke, na katerih je prikazano, kako si pred odhodom v posteljo prelepijo usta. Morda se zdi, da gre za nekakšno potegavščino, vendar naj bi bila metoda zelo koristna za preprečevanje smrčanja, pa tudi nekaterih drugih težav …
Klasični lepilni trak ni najboljša izbira
Trak, ki poskrbi za to, da ostanejo usta med spanjem zaprta, spodbudi dihanje skozi nos. Pri tem je treba upoštevati, da zagovorniki te metode ne priporočajo uporabe navadnega lepilnega traku. Ta bi lahko namreč razdražil kožo in med odstranjevanjem povzročil precej neprijetno bolečino. Tako se praviloma uporabljajo posebni trakovi, ki so udobnejši in varnejši. Ti trakovi so izdelani iz različnih materialov (pogosto se na primer uporablja silikon).
Če dihamo skozi nos, se zrak pred vstopom v pljuča prefiltrira, pa tudi rahlo navlaži in ogreje. Tako je dihanje skozi nos praviloma precej boljše za dihala. Obenem telo tako lažje izkoristi kisik.
Potencialne koristi
ODPRAVA/UBLAŽITEV SMRČANJA: Kot omenjeno, je glavni razlog za priljubljenost metode povezan z njenim učinkom na smrčanje. Če si pred spanjem usta prelepite s trakom in s tem preprečite dihanje skozi usta, je tveganje za smrčanje precej manjše. Tako je metoda posebno priljubljena med tistim, ki si posteljo delijo s partnerjem.
ZMANJŠANJE TVEGANJA ZA KARIES IN TEŽAVE Z DLESNIMI: Ljudje, ki med spanjem dihajo skozi usta, se pogosto zbujajo z zelo suhimi usti. Bakterije obenem lažje vstopijo v telo. Ta kombinacija poveča tveganje za karies, pa tudi za resnejše težave z dlesnimi. Lepljenje ust lahko tako pripomore k boljšemu oralnemu zdravju.
ZAŠČITA PRED SLABIM ZADAHOM: Dihanje skozi usta povečuje tveganje za slab zadah, ki je pogosto posledica izsušenih ust. Ljudje, ki si pred spanjem usta prelepijo s trakom, začnejo precej hitro opažati, da imajo precej manj težav s slabim zadahom. Poleg tega se občutno zmanjšajo težave s hripavostjo.
ZNIŽEVANJE KRVNEGA TLAKA & MANJ TEŽAV Z ZBRANOSTJO: Med dihanjem skozi nos se sprošča dušikov oksid, ki izboljša prekrvavitev in pomaga pri zniževanju krvnega tlaka. Dihanje skozi nos namesto skozi usta lahko tako zelo koristi tudi ljudem, ki se spopadajo s hipertenzijo. Poleg tega spodbudi globlje vdihe in s tem boljši izkoristek kisika, kar lahko med drugim prepreči težave z utrujenostjo in zbranostjo – posebno v kombinaciji z učinkovitejšim izločanjem ogljikovega dioksida.
PREPREČEVANJE BRUKSIZMA: Nekateri ljudje se za lepljenje ust odločijo tudi zaradi t. i. bruksizma, kar je strokovni izraz za škripanje z zobmi. Dihanje skozi nos poskrbi za naravnejši položaj čeljusti, pri čemer pa je treba upoštevati, da metoda ni primerna za tiste, ki se spopadajo z bolečinami v čeljusti oziroma v temporomandibularnem sklepu, saj lahko zalepljena usta prispevajo k dodatni obremenitvi tega sklepa.
BOLJŠI SPANEC: Dihanje skozi nos lahko poskrbi za boljši spanec. Prispeva k podaljševanju faz REM-spanja, kar je še razlog več, zaradi katerega se tisti, ki si pred spanjem prelepijo usta, pogosto zbudijo bolj spočiti.
Ali je lahko metoda nevarna?
Lepljenje ust pred spanjem lahko torej spodbudi precej pozitivnih učinkov, vendar morate upoštevati, da metoda ni primerna za vsakogar. Če čez dan težko dihate skozi nos, vam odsvetujemo preizkušanje te metode. Ukrivljen septum, alergije, spalna apneja, vnetje sinusov, zamašen nos in sorodne težave povečujejo tveganje za zaplete. Nasploh velja, da se je pred preizkušanjem tovrstnih metod pametno posvetovati z zdravnikom.
Ivo Boscarol, ki ga najbolj poznamo po njegovem uspešnem mednarodnem podjetniškem projektu Pipistrel, v zadnjih nekaj letih pa tudi po njegovih novih projektih ter dobrodelnosti pravi, da pohlep predstavlja največjo preizkušnjo na poti uspeha, če se mu ne znamo upreti. Starša sta ga že od malega učila, da je treba živeti tudi za druge, ne samo zase. Poklepetali smo tudi o prihodnostih pogonskih goriv ter sodelovanju med Pipistrelom in Uberjem.
Gospod Ivo Boscarol, dotakniva se za začetek vaše uspešne življenjske zgodbe. Verjetno ni odraslega Slovenca, ki vas nebi poznal, a vseeno. Kako bi predstavili sami sebe? Kaj je tisto najvrednejše v vašem življenju in delu, kar po vašem mnenju ne sme ostati prezrto?
Da, imam kar veliko prepoznavnost. Pred zadnjimi predsedniškimi volitvami je ena od strank delala anketo. Čeprav sploh nisem kandidiral, so me dodali in sem imel največjo prepoznavnost med vsemi kandidati (97%).
Kaj vas je navdihnilo, da ste stopili v letalsko industrijo in kako se je skozi leta razvijala vaša vizija, zlasti v smislu zelene prihodnosti?
Vse se je zgodilo spontano, iz želje po letenju in letalskega hobija. Leteti sem začel z jadralnimi letali in zmaji, ki so do okolja zelo prijazni, saj niti ne povzročajo hrupa, niti ne onesnažujejo ozračja. To filozofijo sem nadaljeval tudi kot konstruktor letal.
Ali lahko delite nekaj ključnih mejnikov na vaši poti do uspeha v letalski industriji?
prvo ultralahko letalo, narejeno iz kompozitnih materialov
naše letalo je zmagalo na svetovnem prvenstvu
trikratna zmaga na tekmovanju agencije NASA za najboljše letalo
najvišja nagrada v zgodovini letalstva (1,3 milijona USD)
prvo dvosedežno in prvo štirisedežno letalo na električni pogon
prvo štirisedežno letalo na vodikov pogon
postavitev tretjega mejnika v letalstvu s certifikacijo električnega letala za prevoz potnikov v letalskem prometu leta 2020 (do danes tudi še edino)
najvišje priznanje Mednarodne letalske zveze za dosežke v letalstvu
najvišje priznanje ameriškega združenja graditeljev letal EAA
petkrat sem osvojil naziv državni prvak v letenju z lahkimi letalo in trikrat naziv športnik leta
najvišje državno priznanje: Zlati red za zasluge
Ivo Boscarol na prvem Jugoslovanskem Microlight prvenstvu
Vsak posameznik ima svojo definicijo in predstavo o uspehu. Kako uspešno poslovno pot definirate vi?
Uspeh na dolgi rok, a ne na račun zaposlenih, poslovnih partnerjev ali okolja.
Kakšno miselnost in naravnanost mora imeti posameznik, da lahko ustvari tako uspešno poslovno zgodbo kot vi? Kje mora biti njegov fokus?
Na prvem mestu mora biti uspeh in ne denar ali pohlep. Tanka črta med uspehom in pohlepom ne sme nikdar biti prestopljena.
Naštejte 4 najpomembnejše lastnosti, ki jih je po vašem mnenju dobro imeti, če želimo uspeti v poslovnem svetu?
smisel za ljudi in ustvarjanje ekipe, ki ji zaupaš in ona zaupa tebi
prepričanje vase, da lahko prepričate druge
vztrajnost
spoštovanje tradicionalnih vrednot
Kaj hitro se lahko zgodi, da nas uspeh tako omami, da se nam na neki točki v misli prikrade želja le še po večjem zaslužku? Kako nevarno je, da s tem izgubimo rdečo nit poslovne poti? Kakšno nevarnost predstavlja pohlep naši poslovni poti?
Pohlep predstavlja največjo preizkušnjo na poti uspeha in če se mu ne znamo upreti, nismo pravi za podjetništvo.
Kljub vsemu pa vedno le ne gre po naših načrtih. Kdaj je bilo po vašem mnenju najtežje na vaši poslovni poti? Kako v težkih trenutkih razmišljati in zbrati voljo za naslednji korak? Kaj je motiviralo vas?
Ekipa, ki mi je stala ob strani v težkih trenutkih in prepričanje, da se bomo pobrali ter dosegli zastavljene cilje, saj to zmoremo.
Ivo Boscarol s psičko z Morel
Kako pomemben člen v poslu predstavljajo zaposleni? Lahko rečemo, da brez njih ni nič? Kako si vi predstavljate zdrav odnos med vodjo in zaposlenimi, da lahko skupaj zgradijo uspešno zgodbo?
Vodja in lastnik mora biti eden od njih. Zavedati se mora da uspešno zgodbo lahko zgradi le z dobro ekipo, zato morajo biti zaposleni vedno na prvem mestu in motivirani.
Kakšno vlogo ima po vašem mnenju, pri sprejemanju poslovnih odločitev vzgoja naših staršev? Katere so najpomembnejše modrosti, ki so vas jih naučili vaši starši in so vam koristile pri ustvarjanju tako uspešne poslovne zgodbe?
Zelo veliko. Jaz sem imel čudovita starša, ki sta me naučila trdega dela, spoštovanja, skromnosti in poštenosti. Vedno sta mi govorila, da ne smem nikdar narediti nikomer nič takega, kar nočem, da bi kdo naredil meni. Da je treba živeti tudi za druge, ne le zase. Tega se še danes držim.
Ali kdaj podvomite v svoje ideje in načrte? Kako menite, da dvom vpliva na posel? Vodi k napredku ali zaradi njega nazadujemo?
Dvom je vedno potreben, da te strezni, a mu ne smeš podleči. Za poslovni uspeh je bolj škodljiv kot pa koristen.
Kaj bi svetovali nekomu, ki je na začetku poslovne poti. Ima idejo, vidi cilj, a nima poguma za prvi korak, ker ni povsem prepričan, da bo njegova ideja uspešna?
Če nima poguma, je morda bolje, da ne gre v samostojno poslovno pot, ker ne bo uspešen, ampak naj raje postane zelo dobra podpora nekomu v kolektivu. Tudi take se zelo potrebuje in so nepogrešljiv del uspešnih zgodb. Za podjetništvo je nujno potrebno prepričanje, da noben zid ni tako debel, da se ga z glavo ne bi dalo prebiti.
Dotakniva se sedaj še tematike električnih letal. Kateri so po vašem mnenju najbolj obetavni napredki v tehnologiji električnega letalstva v prizadevanju za bolj zeleno prihodnost? Kater projekt ali inovacijo Pipistrela, bi izpostavili, ker ste nanj še posebej ponosni glede vpliva na okolje?
Letala s pogonom na gorivne celice z utekočinjenim vodikom. Vodik peljemo s seboj, iz zraka črpamo kisik, v gorivnih celicah pa proizvajamo potrebno električno energijo za letenje. Edini izpust je čista voda. Takšno letalo ne povzroča hrupa, ne segreva ozračja in ne povzroča prašnih emisij, torej je popolnoma brez vplivov na okolje. Pipistrel je z nekaj partnerji z letalom na vodik prvič poletel že leta 2015, lani v Mariboru na utekočinjen vodik in sedaj razvija 19-sedežno letalo za javni prevoz potnikov na razdaljah več od 1000 km.
EU business Award za najinovativnejše podjetje v EU
Kako uravnovesite inovativnost in trajnost v svojem pristopu k oblikovanju in izdelavi letal?
Z zelo enostavno filozofijo in navodilom svoji ekipi: konstruirajte tako kot drugi ne znajo, predvidevajte trende, zavedajte se, da moramo ohranjati atmosfero za naše otroke, naredite najboljše letalo, kajti drugi je lahko vsak, prvi pa je samo eden.
Če pogledate naprej, kakšne so vaše želje za Pipistrel in vaša vizija za še bolj zeleno in trajnostno prihodnost letalstva?
Naj nadaljuje mojo vizijo in poslanstvo, da bo ohranjal primat na področju do okolja prijaznih letal.
Verjamete da bo vodik energent prihodnosti ali menite da bodo baterije izboljšali in bodo te premagale vodik?
Vodikov pogon je edina sedaj znana prava alternativa trenutnim pogonom.
Kaj bi svetovali ambicioznim podjetnikom, ki so navdušeni nad okoljsko trajnostjo in poslovnim uspehom? Kako lahko po vašem mnenju vključijo okoljsko trajnost v svoje prakse in delovanje?
Danes ni več vprašanje, kako se vključiti v okoljsko trajnost. To sem se jaz spraševal pred 30 leti. Danes je to nuja in pogoj. Ne samo zaradi družbene orientacije in trendov, to je nuja, če hoče človeštvo preživeti. Zato mora prav vsak posameznik prispevati po svojih močeh in znanju. Prvo vprašanje vsakega podjetnika mora biti, kako izdelek ali storitev zastaviti ali izboljšati tako, da bo še bolj trajen. Vsako področje ima svoje specifike, zato splošen odgovor ni možen.
Nam lahko zaupate kakšne so novosti glede sodelovanja med Pipistrelom in Uberjem, pri razvoju letal z električnim navpičnim vzletanjem in pristajanjem, za Uberjevo storitev letalskih taksijev, Uber Elevate? Ali je prišlo do pomembnega napredka od objave partnerstva?
Uber je izbral Pipistrel kot enega od štirih partnerjev (in edinega iz Evrope) za razvoj letečega taksija. Ker je kasneje koncept in program odkupilo podjetje Joby Aviation, sedaj vsak od partnerjev nadaljuje razvoj zase. Tudi Pipistrel, ki je sedaj v večinski lasti ameriškega podjetja Textron, sodeluje pri razvoju skupnega letalnika.
Kako si predstavljate integracijo električnega letalstva v sisteme mestnega prometa in kakšne izzive pri tem prehodu pričakujete?
Končni rezultat bo mestna mobilnost, ki se ne bo več ločevala na dvodimenzionalno (avtomobili) in tridimenzionalno (leteča plovila). Ti dve področji se morata nujno združiti. Nastala bo nova mobilnost, sestavljena večinoma iz avtonomnih plovil, ki ne bodo vozila samo po tleh ali letela samo po zraku, ampak bodo kombinirala obe možnosti premikanja. Izziv je samo še kibernetska varnost, saj nepooblaščen ali zlonameren vdor v takšen sistem lahko povzroči katastrofo neslutenih razsežnosti. Zato so oblasti, zlasti letalske, zelo konzervativne in previdne s pripravo zakonodaje. Tehnologija pa navedeno že sedaj omogoča. Čaka se samo na zeleno luč zakonodajalcev.
Kakšen nasvet bi ponudili vladam in regulativnim organom za pospeševanje rasti električnega letalstva in trajnostnih transportnih rešitev?
Naj bodo previdne in naj ne hitijo z nezadostno razdelano in nepremišljeno zakonodajo, da ne bodo naredile več škode kot koristi.
Readers Diggest: 9x najbolj zaupanja vreden podjetnik
Pipistrel je sodeloval tudi v številnih humanitarnih akcijah in pomoči ob nesrečah. Katere pobude ali projekti so imeli v okviru vašega humanitarnega dela največji vpliv na skupnosti s katerimi ste sodelovali?
Čeprav sem izrazito odgovorna oseba in se zavedam, da je uspeh rezultat širših dejavnikov, tudi raznoraznih subvencij, okolja in družbe, žal v vseh letih večinskega lastništva v Pipistrelu nisem imel možnosti znatneje vračati družbi, kar smo prejeli skozi različna financiranja, sponzorstva in donacije. Investicije v razvoj so morale biti vedno prioriteta, denarja za vse pa enostavno ni bilo.
Kljub temu smo bolnici v Šempetru kupili dve dragoceni diagnostični napravi, opremili 30 krajevnih skupnosti v občini z defibrilatorji in v času covida kupili 100.000 mask ter veliko testerjev. Ves čas sem bil tudi in sem še ambasador fundacije Vrabček upanja, ki zbira sredstva za otroke s cerebralno paralizo na oddelku za invalidno mladino in rehabilitacijo Stara Gora.
Večja priložnost za družbeno odgovornost se mi je uresničila s prodajo večinskega deleža v Pipistrelu. Takrat sva s hčerko donirala vsem zaposlenim po 3 evre za vsak dan zaposlitve, občini Ajdovščina pa sva z največjo posamezno donacijo v samostojni Sloveniji, 25 milijonov evrov, omogočila gradnjo novega zdravstvenega centra z lekarno, urgenco z reševalnim helikopterjem, ter pozelenitev občine z zasaditvijo 1700 dreves. Ob velikem požaru na Krasu sva donirala 1,5 milijona eur gasilcem. Sledilo je še več velikih donacij za širše družbeno dobro, da bi čim več ljudi imelo korist od njih. Donacij za fizične osebe in sponzorstev za posamezne projekte ne dajeva, saj bi se bilo težko odločiti in komu naj doniramo in komu ne. Prejela sva namreč več prošenj, kot imava vsega denarja. To zveni neverjetno, a v času neposredno po donaciji sva prejela tudi po deset prošenj vsak dan. Zavedava pa se, da sveta ne moreva rešiti sama.
Kaj vas motivira, da svoj uspeh v letalstvu uporabite v humanitarne namene?
Prepričanje da moramo uspeh in srečo deliti ter vračati družbi in zaposlenim, kar so nam dali. Pipistrel je v 30-letni zgodovini prejel skoraj 6 milijonov nepovratnih sredstev od države, torej denarja vseh državljanov. Z donacijami v skupnem znesku 30 milijonov sva družbi investicijo v Pipistrel vrnila petkratno. Mislim, da je bila to najboljša državna naložba v katero koli družbo v zgodovini Slovenije.
Od kod vam ta občutek za sočloveka in solidarnost? Ste bili tako vzgojeni?
Da, to sta mi dala moja starša in sem jima neizmerno hvaležen za to.
Gospod Boscarol, zahvaljujem se vam za pogovor. Za konec pa morda, še kakšen stavek, ki ga želite sporočiti našim bralcem na temo zelene prihodnosti ali humanitarnosti.
Bodimo ponosni na to kar delamo, čeprav Slovenci oprostimo vse, samo uspeha ne.
Dišeča vijolica je ena izmed prvih znanilk pomladi. Razvaja nas s svojo vijolično barvo in vonjem, ki kar kliče po prvih toplejših pomladnih sončnih žarkih. Največkrat si z majhnimi šopki popestrimo in odišavimo domove, manjkrat pa si z njo popestrimo obrok ali jo zaužijemo v zdravilne namene. V sebi namreč skriva veliko več kot samo mogočno barvo in omamen vonj.
Dišečo vijolico in recepte za pripravke iz nje nam je predstavila dr. Katja Rebolj. Oseba, ki jo navdihuje narava, v kateri bivamo, je strokovnjakinja za užitne divje rastline, okrasne jedilne rastline in zeliščni plevel. Svojo strast do odkrivanja, raziskovanja in nabiranja jedilnih in zdravilnih rastlin rada deli z okolico. Da bi nam približala svoj svet, je svojo ljubezen do nabiralništva strnila tudi v dve knjigi, ki sta pravi zakladnici znanja in zdravilno-kulinaričnih idej na tem področju.
Katja Rebolj
Kako prepoznati dišečo vijolico
“Dišečo vijolico, Viola odorata, najbolje ločimo od drugih podobnih vijolic prav po vonju. Po videzu ji je namreč podobnih še nekaj vrst vijolic, tistih, ki cveto bolj ali manj intenzivno vijolično, imajo podobno zgradbo cvetov in enako oblikovane liste. Zelo pa se razlikujejo po vonju. Najbolj dišeča je prav vrsta dišeča vijolica. Dišeči vijolici je najbolj podobna dlakava vijolica, Viola hirta, ki je videti enako, a le blago diši. Tudi za to vrsto velja, da jo lahko uporabljamo v kulinariki, medtem ko za zeliščarske pripravke izbiramo dišečo vijolico.” Najlažje jo bomo našli na suhih in senčnih travnikih. Zelo verjetno pa ste se z njo srečali že na svojem vrtu. Nadvse rada se bohoti tudi ob grmovju in v živih mejah.
Nabiranje dišeče vijolice
V zdravilne namene lahko nabiramo korenine, liste in cvetove vijolice. Marec in april, ko so vijolice v polnem razcvetu, sta najprimernejša meseca za nabiranje njenih listov in cvetov. Z nabiranjem korenin pa počakajmo na jesen. Odlična meseca sta oktober in november, saj korenine takrat vsebujejo največ zdravilnih učinkovin. Ob nabiranju hvaležno poskrbimo tudi za naravo, saj bomo lahko le tako naslednje leto na istem mestu nabrali novo svežo zalogo vijolic. V ta namen nekaj korenin pustimo in s tem omogočimo, da se lahko vijolica obnovi. Naslednjič nas bo zato hvaležno ponovno razveselila in obdarila s svojimi zdravilnimi deli.
Zdravilni učinki
“Predvsem je koristna v mešanicah proti trdovratnemu kašlju in izločanju sluzi, ki se nabira v pljučnih mešičkih. V ta namen se pogosto uporablja skupaj s slezenovcem. Tudi diuretično deluje in znižuje povišano telesno temperaturo. Uporabna je tudi pri spodbujanju limfnega obtoka ter pri zdravljenju kožnih vnetij.” Dobrodejno deluje na glavobole in bolečine nasploh. V pomoč pa nam je lahko tudi pri nespečnosti, saj nas pomirja in posledično lažje zaspimo.
Uporaba dišeče vijolice
“Iz dišeče vijolica največkrat izdelujemo sirupe in sokove, ker na ta način lahko razvije res lepo barvo in je tak sirup z veseljem popiti. Zaradi barve nato pričakujemo tudi, da bo okus sirupa presežen, pa nas ta včasih razočara, zato ga največkrat kombiniramo z bezgovim sirupom, vodnim kefirjem, kombučo in tudi z alkoholnimi pijačami. Lahko pa iz vijolice pripravimo tudi sladkor, zeliščno sol ali jo damo v kis. V kulinariki jo lahko uporabljamo surovo ali kuhano. S količino nikoli ne pretiravamo, saj je potem tudi njen okus premočan.
Poleg cvetov pa pri dišeči vijolici uporabljamo tudi liste, a le mlade. Po navadi jih skuhamo v omakah in juhah, ki jih vijolice zaradi sluzi, ki jih vsebujejo, rahlo zgostijo. Starejših listov vijolic ne uporabljamo, saj se koncentracija strupenih alkaloidov v njih po cvetenju lahko močno poveča. ” Velikokrat prija tudi čaj iz vijolic. Tisti s prevladujočimi cvetovi in nekaj mladimi listi je še posebej okusen. Dve žlički suhe mešanice zeli prelijemo s skodelico vrele vode. Počakamo 10 minut in nato precedimo.
Najbolj optimalno je zaužiti do 3 skodelice takega čaja dnevno. V primeru vnetih dihalnih poti je priporočljivo čaj tudi grgrati. Za lažje izkašljevanje pa si pripravimo čaj iz korenin vijolice. V tem primeru naredimo prevretek, zato pustimo na nizkem ognju vreti do 20 minut. A s pitjem čaja iz korenin ne pretiravajmo. Učinkovine v koreninah so namreč intenzivnejše, zato je priporočljivo zaužiti samo do 2 skodelici dnevno.
Zmerno in previdno pri uporabi
“Z vijolicami ne smemo pretiravati. Med nezaželenimi snovmi, ki jih vsebuje vijolica, so nekateri alkaloidi. Eden je poimenovan kar violin, ki pa je v visokih koncentracijah za nas škodljiv. Tudi količina saponinov je v vijolici kar velika, zato lahko pri velikih količinah povzroča slabost. Prav tako vijolica ni primerna za tiste z alergijo na salicilate. Na tem mestu naj dodam še opozorilo glede varovanja naših dragocenih vrst.
V kuharske ali zdravilne namene vijolic nikoli ne nabiramo na vlažnih rastiščih, saj tam rastejo tudi zavarovane in ranljive vrste vijolic. Ker so podobne tem zdravilnim vrstam vijolic, bi lahko s tem nevede uničevali našo naravo.” V primeru, da smo svet zdravilnih rastlin začeli odkrivati nedavno in smo na tem področju še začetniki, vijolice nabirajmo le ob cvetenju. Liste vijolic lahko dokaj hitro zamenjamo s podobnimi strupenimi rastlinami, kot je na primer kopitnik.
Recepti
Vijolica v kisu
“Pri tem bomo dobili modro-vijoličasti kis, zelo lepe barve, na okus pa sama vijolica ne bo bistveno vplivala. Najboljša izbira kisa je, če izberemo kakovostni brezbarvni kis, največkrat je to vinski kis. A rahlo vijolična barva se razvije tudi, kadar uporabimo domači jabolčni kis.”
Sestavine:
0,5 l kisa
2 pesti dišeče vijolice
Priprava:
Za obarvanje pol litra kisa potrebujemo 2 pesti dišečih vijolic. Namočene cvetove po dveh tednih lahko precedimo, lahko pa jih kar pustimo v kisu, dokler ga ne porabimo.
Sladkor z dišečo vijolico
Sestavine:
1 pest cvetov dišeče vijolice
sladkor
Priprava:
Naberemo za pest cvetov vijolic in jim dodamo enkrat toliko sladkorja. Vse skupaj temeljito premešamo, rahlo pretlačimo in shranimo v zaprtem kozarcu. Kmalu porabimo, saj barva takšnega sladkorja začne bledeti že po nekaj dneh.
Sirup iz vijolice
“Zeliščne sirupe lahko pripravimo na več načinov. V nadaljevanju je opisan topli postopek priprave sirupa iz vijolice.”
Sestavine:
20 g vijolic
200 ml vode
1 g citronske kisline
200 g sladkorja
Priprava:
Cvetove vijolice naberemo v steklen lonček in čez njih prelijemo vrelo vodo. Pustimo stati do naslednjega dne. Vodo z vijolicami nato precedimo v kozico in dodamo sladkor. Na majhnem ognju mešamo, da se ves sladkor raztopi. Segrejemo do vretja. Vrelo tekočino prelijemo v kozarček za vlaganje in zatesnimo. Tako pripravljen sirup lahko hranimo več mesecev v shrambi. Ko ga enkrat načnemo, ga shranjujemo v hladilniku in kmalu porabimo. Barva tako pripravljenega sirupa je očarljiva, temno vijolična do temno modra. Sirup uporabljamo za pripravo sladic, sladoleda ali iz njega naredimo naravno obarvano limonado.
Suhe vijolice
Vijolice so za sušenje precej zahtevne. Posušimo jih na hitro, drugače bodo počrnele in take ne bodo več uporabne niti v zdravilne niti v kulinarične namene. Najbolje je uporabiti sušilec za sadje in jih sušiti pri 35 do 40 stopinj Celzija. Posušene nato shranimo v steklenem kozarcu, v temi in dobro zaprte. Porabimo jih za okraševanje sladic in tort, pa tudi na solato jih potresemo.
Javno podjetje Okolje Piran lastnike zapuščenih plovil, odstranjenih iz Kanala sv. Jerneja maja in junija 2021, ki so brez identifikacijskih oznak in katerih lastnika ni mogoče ugotoviti, poziva, da prevzamejo svoja plovila v Zbirnem centru Dragonja najkasneje do 15. aprila.
Kot so zapisali v današnji objavi, bodo plovila lastnikom vrnjena ob predložitvi verodostojnih lastniških dokazil in po plačilu stroškov odstranitve ter hrambe.
Če lastniki opuščenih plovil ne bodo prevzeli v določenem roku, jih bo Okolje Piran predalo pooblaščenemu prevzemniku v nadaljnje uničenje ali prodalo zainteresiranim kupcem.
V Jernejevem kanalu med Sečo in Sečoveljskimi solinami je desetletja vladal nered pri privezovanju čolnov, na protipravno postavljenem pomolu in privezni boji je bilo privezanih več sto plovil, med njimi precej zapuščenih, poškodovanih in potopljenih.
Zadevo so začeli urejati pred nekaj leti. Okolje Piran je leta 2020 pridobilo vodno dovoljenje za ureditev krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu, upravljanje kanala so uradno začeli v letu 2021, leto kasneje so začeli sanirati območje in graditi dober kilometer dolg dvonivojski lesen mostovž s sedmimi pomoli in 280 urejenimi privezi za plovila.
Če je za nekatere pomlad najlepši del leta, pa se peščica drugih tega letnega časa naravnost boji. Govorim seveda o tistih, ki trpijo včasih skrajno neprijetne simptome sezonskih alergij. Sveže pokošena trava, cvetenje rož in dreves, nekaj, kar je za večino ljudi nekaj lepega, nekaterim zaradi cvetnega prahu povzroča celo paletno različnih simptomov. V nekaterih deželah naj bi že 20 % populacije trpelo za to težavo.
Najpogostejši simptomi sezonske alergije:
teče nam iz nosu ali imamo zamašen nos,
čezmerno izločanje sluzi,
kihanje,
razdražene, srbeče oči,
razdraženo grlo,
razdražena in/ali srbeča ušesa,
zmanjšanje koncentracije in fokusa,
s težavo sprejemamo odločitve,
izčrpanost in težave s spanjem,
spremembe v razpoloženju,
razdraženost,
nizek krvni tlak,
astma,
seneni nahod,
ekcem,
infekcija srednjega ušesa.
Vzroki za sezonske alergije
Sprožilci sezonske alergije so lahko naslednji:
cvetni prah,
plesni,
prah,
ambrozija,
trave,
deli ali ostanki dreves in rož.
Ti sprožilci bodo najverjetneje pripeljali do simptomov rinitisa v času, ko je vreme suho in toplo. Do simptomov pride zato, ker začne telo v odziv na alergen izločati histamin. Močan in dober imunski sistem je zelo pomemben v boju s sezonskimi alergijami, ker nadzoruje izločanje histamina.
Poleg tega je treba poudariti, da smo bolj dovzetni za sezonske alergije, če imamo še kakšno drugo zdravstveno težavo, kot so na primer astma, nosni polipi, prehranske alergije itd. Enako velja, če smo bili bolni, imamo zelo stresno življenje, nepredelano travma ali pa celo če smo noseči. Strokovnjaki povejo, da je alergija pravzaprav nepravilno delovanje imunskega sistema. Telo namreč pretirano odreagira na neškodljive snovi in izloča protitelasa, ki te substance napadajo. To pa seveda povzroča neprijetne simptome, ki jih doživljamo.
Za sezonske alergije smo torej najbolj dovzetni, če:
imamo oslabljen imunski sistem,
smo doživeli neko telesno travmo ali bili podvrženi operativnemu posegu,
imamo neko pridruženo bolezen,
doživljamo precej čustvenega in fizičnega stresa,
nam primanjkuje spanja,
smo noseči.
Še posebej je treba poudariti, da stres zelo vpliva na obrambne sposobnosti organizma. Stres, ki ga ne zmoremo obvladovati, resnično lahko povzroči poslabšanje alergijskih reakcij.
Ugotovljeno je bilo tudi to, da pri nosečnicah lahko pride do alergije, čeprav prej ženska nikoli ni imela tovrstnih težav. Nosečnice naj bi bile bolj dovzetne za alergijski rinitis. 1 od 100 žensk naj bi trpela za astmo v času nosečnosti, veliko več pa jih ima sezonske alergije. Varno uravnavanje alergije med nosečnostjo je lahko precej težavno, saj je večina tovrstnih proizvodov neprimernih za nosečnice.
Kako si lahko sami pomagamo?
Verjetno je prvo, na kar pomislimo pri sezonskih alergijah, to, da ne preživljamo časa na prostem, ko pride do tega dela leta, ko se težave pojavljajo. Torej, da se izognemo stiku s samim alergenom. To bi pomenilo, da smo v najlepšem delu leta večino časa zaprti notri, kar seveda ni najprijetnejša rešitev.
Alergije običajno ne moremo popolnoma preprečiti, vendar pa lahko dokaj uspešno preprečimo ali vsaj omilimo alergijsko reakcijo z njenimi neprijetnimi simptomi. Seveda to ni mogoče v vseh primerih. A vendarle velja narediti vse za to, da si tudi sami lahko vsaj malce pomagamo. To pa zahteva ureditev prehrane, življenjskega sloga, pomagajo pa tudi različne naravne terapije.
Hrana, ki se ji izogibamo
Odpovedati se moramo vsej hrani, na katero smo občutljivi, bodisi da imamo alergijo ali intoleranco. Če sumite, da imate težave, pa nekako ne morete ugotoviti, s katero hrano, je najcenejši način, da to ugotovite z izločevalno dieto, kjer živila izločamo in ponovno vnašamo v svoj jedilnik ter ves čas spremljamo odzive svojega telesa in počutje.
Tukaj je nekaj najpogostejših alergenov:
predelani mlečni izdelki iz konvencionalne pridelave,
čokolada,
arašidi,
sladkor,
umetna sladila,
procesirana hrana,
melone,
banane,
kumare,
sončnična semena,
školjke,
pomarančni sok iz tetrapaka,
ameriški slamnik,
kamilica,
pšenica,
soja,
alkohol,
kofein.
Poleg zgoraj naštetega nam težave lahko delajo tudi različne kemikalije, ki so dodane v hrano. Če ste občutljivi, se je modro izogibati tudi suhemu sadju, rakom in vsej močno predelani in hitri hrani. Veliko ljudi se tudi boljše počuti, če se odpove živilom, ki v telesu povzročajo nastajanje sluzi – mlečni izdelki, gluten, sladkor.
Kakor koli, ideja je ta, da iz svoje prehrane izločimo čisto vse, kar nam povzroča neko reakcijo, saj tako razbremenimo svoj imunski sistem in mu dovolimo, da bolj optimalno deluje. Tako imamo več možnosti, da bomo lažje prenašali sezonsko alergijo ko/če ta pride.
Po drugi strani pa moramo uživati hrano, ki dobro vpliva na naš imunski sistem in nam tudi pomaga omiliti simptome sezonske alergije.
Sem sodijo:
Ananas -> encim bromelin poleg vitamina C, vitaminov B in drugih pomembnih mikrohranil v ananasu lahko pomaga k lajšanju alergijskih reakcij. Največ hranil je v trdem delu ananasa, torej moramo pojesti tudi to.
Sveže, sezonsko sadje in zelenjava (v času alergij izberite zelenjavo temno zelene, rumene in oranžne barve).
Hrana, bogata s probiotičnimi bakterijami (kefir, kislo zelje, kimči, nato, jogurt, surovi sir) -> podpira zdravje našega črevesja, kar posledično pripomore k boljšemu imunskemu sistemu.
Surov, lokalni med -> vsebuje lokalni cvetni prah, ki povzroča alergije, in s tem pomaga našemu imunskemu sistemu, da se z alergijo lažje spopada.
Pekoča in začinjena hrana (kajenski poper, cimet, ingver, česen, čebula, hren itd.) -> redčijo sluz in pomagajo k lažjemu izločanju le-te.
Jabolčni kis -> podpira zdravje črevesja, redči in razgrajuje sluz in podpira limfno drenažo. Priporoča se trikrat dnevno 1 jedilna žlica jabolčnega kisa, pomešana z eno jedilno žlico limoninega soka in pol jedilne žlice lokalnega medu.
Nekateri prisegajo tudi na kostno juho, ki naj bi pomagala olajšati respiratorne težave, in divje ulovljene ribe.
Prehranski dodatki za simptome alergije
Nikoli ne morem dovolj poudariti tega, da je treba telo pripravljati na alergijo vsaj 30 do 60 dni pred časom, ko vemo, da naša alergija izbruhne. Le na tak način lahko pričakujemo dobre rezultate.
Priporoča se uživanje naslednjih dodatkov:
Spirulina (1 čajna žlička na dan) -> spirulina pomaga ustavljati izločanje histamina, ki povzroča neprijetne simptome. Raziskave so pokazale, da naj bi uživanje spiruline zmanjšalo izcedek iz nosa, kihanje in smrkanje, zamašenost nosu in srbenje.
Kvercetin (1.000 mg na dan) -> Kvercetin, flavonoid, ki da sadju in zelenjavi njihovo bogato barvo, zaustavlja proizvodnjo in izločanje histamina. Pozor – kvercetin naj bi lahko součinkoval z nekaterimi zdravili, zato se pred uživanjem tega dodatka posvetujte s kvalificiranim strokovnjakom.
Repuh (500 mg na dan) -> tradicionalno se je uporabljal za zdravljenje bronhitisa, astme in prekomernega izločanja sluzi. V eni izmed raziskav je bilo dokazano, da naj bi bil enako učinkovit kot nekatera druga zdravila za seneni nahod. Mali otroci in nosečnice naj repuha ne bi uživali.
Probiotiki (vsaj 20 milijard bakterij dnevno) -> probiotične bakterije modificirajo črevesno floro in s tem izboljšujejo imunski sistem. Dobro so se izkazali tudi pri preprečevanju alergij. Tu so raziskave še bolj na začetku, pa vendar so rezultati obetavni.
Vitamin A (2.000 mikrogramov dnevno) -> vitamin A pomaga pri boju proti vnetjem in deluje proti izločanju histamina.
Bromelin (1.000 mg dnevno) -> bromelin zmanjšuje otekanje v nosu in sinusih, s tem pa zmanjšuje simptome senenega nahoda.
Cink (1.000 mg dnevno) -> pomaga izboljševati andrenalne funkcije, ki so oslabljene zaradi korničnega stresa, in krepi imunski sistem.
Kopriva (300–500 mg dvakrat dnevno) – kopriva se ponaša s protivnetnimi in protihistaminskimi značilnostmi, ki telesu pomagajo, da zmanjša izločanje histamina.
Dodatne pomožne terapije, ki nam lahko pomagajo kot dodatek zdravi prehrani in prehranskim dodatkom:
Neti posoda -> v veliko pomoč za izpiranje sluzi iz nosu
Eterična olja -> priporoča se poprova meta, evkaliptus, sivka, mentol, ki odpirajo dihalne poti, povečujejo cirkulacijo in lajšajo stres. Eterično olje uporabljamo v izparilniku.
Bioterapija, akupunktura -> oboje pomaga lajšati simptome povezane s sezonskimi alergijami in v določenih primerih preprečujeta, da do izbruha simptomov sploh pride. Te metode je treba uporabiti 30 do 60 dni pred običajnim izbruhom simptomov.
Pri alergijah je treba narediti še nekaj sprememb življenjskega sloga. Pomagali si bomo lahko takole:
Bodimo dovolj hidrirani -> če bomo dehidrirani, bomo veliko težje izločili nabrano sluz v telesu,
Omejimo stik z alergeni -> v dneh, ko je v zraku veliko alergena, ali pa so zelo vetrovni, zunaj preživimo manj časa.
Pred odhodom v posteljo se stuširajte -> cvetni prah in ostali prahi se nabirajo tudi na naši koži in laseh, to pa ponoči lahko poslabša simptome.
Pogoste perite svoja oblačila in posteljnino -> tudi tukaj se seveda nabira prah, ki je lahko naš alergen.
Umijte svoje hišne ljubljenčke -> ko je naš kuža zunaj s svojim kožuščkom nabira cvetni prah. Pomaga že to, da ga obrišemo z vlažno krpo.
Umaknite preproge in zavese -> tudi tukaj se nabirajo cvetni prah in drugi alergeni.
Pospravljajte in čistite svoj dom -> navlaka je lovilec hišnega in cvetnega prahu, kar povzroča, da naši simptomi postajajo vse hujši.
Imejmo zaprta vrata in okna, takrat ko je izpostavljenost alergenom največja.
Vsesplošno zastraševanje pred sladkorjem je dober pokazatelj slabega razumevanja njegove vloge v kontekstu prehrane kot celote. Vemo, da sladkor sam po sebi ni škodljiv in da je neugoden učinek višjega vnosa povezan z neugodnimi izidi samo v kontekstu neuravnotežene prehrane ali ko prispeva k energijskemu presežku, pravi nutricionist Mario Sambolec.
Zato tudi vsebnost sladkorja v živilu ne odraža njegove dejanske prehranske vrednosti. Nekatere najbolj kakovostne prehranske izbire, kot je na primer sadje, vsebujejo precej sladkorja, pa tudi mlečni izdelki lahko vsebujejo precej sladkorja, a so kljub temu ena izmed boljših prehranskih izbir. In če na primer mlečnim izdelkom dodamo še probiotike ali vlaknine, bodisi v obliki sadja ali polnozrnatih žitaric, lahko prehransko vrednost le-teh še izboljšamo. Probiotični jogurt z nekaj dodanega sladkorja oziroma višjim deležem ogljikovih hidratov bo tako še vedno funkcionalno živilo, ki lahko obogati kakovost naše prehrane.
V Mercatorju so tako pripravili celo linijo mlečnih izdelkov Active Zone, ki so funkcionalne narave: od izdelkov Actyo z bifidobakterijami do takih, ki so posebej namenjeni ljudem, ki skrbno izbirajo živila na podlagi njihove prehranske sestave, tudi nižje vsebnosti sladkorja, predvsem pa z višjo vsebnostjo beljakovin.
“Mercatorjev beljakovinski puding Active Zone je npr. odličen vir beljakovin, saj večino energijske vrednosti v njem predstavljajo prav beljakovine (in ne ogljikovi hidrati ali maščobe). V primerjavi z večino konvencionalnih mlečnih izdelkov ima tudi manj maščob, saj je narejen iz posnetega mleka in nima dodanih sladkorjev, temveč vsebuje samo tistih nekaj gramov naravno prisotnega mlečnega sladkorja.” Mario Sambolec, nutricionist, še pravi, da je okus sicer subjektiven, a so njemu Mercatorjevi beljakovinski pudingi Active Zone zelo všeč in jih skupaj s kakšnim kosom sadja rad uporabi kot malico ali sladico, ko potrebuje priročen ter okusen vir beljakovin.
Je pa zagotovo bolj zdravo, če skrbimo za redno vadbo. Zato vabljeni v 30-dnevni Active Zone izziv
V Mercatorju se zavedajo, kako pomembna je poleg ustrezne prehrane tudi ustrezna vadba. Zato so v sodelovanju z Mariem Sambolcem in Saro Tatalovič, izkušenima trenerjema, pripravili 30-dnevni Active Zone izziv. Gre za premišljen izbor 30 vaj, ki se po težavnosti stopnjujejo iz tedna v teden, tako da se vanje lahko vključi vsakdo, ki bi želel od začetka graditi svojo dnevno gibalno rutino. Vaje pa so primerne tako za ženske kot za moške. Ko osvojite vseh 30 vaj, si lahko poljubno sestavite nabor tistih, ki ustrezajo vašim fizičnim potrebam. Cel sklop vaj vam je na voljo na msoseka.tv.
Prehranske nasvete je pripravil Mario Sambolec, ustanovitelj podjetja Feelgood, nutricionist MNU, PN1, ACA, trener in predavatelj Fitnes zveze Slovenije.
Približno ena četrtina ljudi naj bi bila nadpovprečno občutljiva na plesen. Izpostavljenost plesni lahko pri tej skupini privede do zelo neprijetnih simptomov, na primer do nenehne utrujenosti, ponavljajočih se težav s sinusi in občutka »možganske megle«. Odkrivanje vzroka za tovrstne težave je pogosto precej težavno. Večina namreč niti ne pomisli na svoje neposredno okolje oziroma na možnost, da je za težave z zdravjem kriva plesen, saj drugi, ki se zadržujejo v istem okolju, nimajo tovrstnih težav.
Pomemben indikator, ki nakazuje, da je v ozadju najverjetneje prav plesen, je povezan z začetkom pojavljanja simptomov. Če so se začeli simptomi pojavljati kmalu po selitvi v novo stanovanje ali če jih doživljate samo med delovniki, ne pa tudi ob koncu tedna, je lahko to znak, da je kriva prav plesen.
Zakaj je plesen problematična?
S plesnijo smo obdani na praktično vsakem koraku, vendar je treba pri tem upoštevati, da ni vsaka plesen škodljiva. Problematična je predvsem plesen, ki se razvije v vlažnih delih stavb. Tovrstna plesen pogosto tvori zelo škodljive mikotoksine, ki so še posebej problematični za ljudi, pri katerih je mogoče govoriti o izraziti občutljivosti na plesen. Mikotoksini lahko poškodujejo možgansko tkivo, celične membrane in mitohondrije – membranske celične strukture, ki so nujne za zagotavljanje energije našim celicam. Tako ni presenetljivo, da je ena od najpogostejših težav, povezanih z izpostavljenostjo mikotoksinom, kronična utrujenost.
Najpogostejši simptomi preobčutljivosti na plesen
Poleg že omenjenih simptomov, torej »možganske megle«, pomanjkanja energije in težav s sinusi, lahko izpostavljenost mikotoksinom pri preobčutljivih ljudeh povzroča ogromno dodatnih težav. Pogoste so denimo težave z glavoboli in omotičnostjo. Obenem se lahko pojavijo bolečine v sklepih in drugih delih telesa. Med simptomi, ki pričajo o preobčutljivosti na mikotoksine, pa se pogosto pojavljajo tudi depresivno razpoloženje, tesnobnost, težave z dihanjem, kronični kašelj, težave z ravnotežjem, razdražene oči in astmatični napadi.
Odkrivanje in odstranjevanje plesni
Plesen v prostoru je včasih zelo očitna, spet v drugih primerih pa jo je je precej težje odkriti, kar oteži odkrivanje vzroka za težave. V osnovi je seveda pomembno, da ste pozorni na morebitne vidne sledi plesni po zidovih. Obenem pa ne zanemarite nenavadnih vonjav in poskušajte najti vzrok zanje. Posredni znak za to, da je v objektu najverjetneje prisotna plesen, so izlivi vode v preteklosti, ki niso bili ustrezno sanirani. Plesen se lahko tako skriva tudi v zidovih (če je prišlo denimo do puščanja cevi), pod stenskimi tapetami, laminati ipd. Najbolj zanesljiva pot je testiranje prisotnosti plesni, za kar lahko poskrbijo strokovnjaki. Nato pa je seveda potrebna odstranitev morebitne plesni oziroma zamenjava elementov, na katerih se je pojavila plesen (če plesni ni mogoče odstraniti).
Najkoristnejši dodatki za razstrupljanje
Odstranjevanje plesni je vsekakor osnova, toda to še ne pomeni, da lahko pričakujete, da se bosta vaše zdravje in počutje izboljšala praktično čez noč – razen če ste bili plesni izpostavljeni le krajši čas. V primeru dolgotrajnejše izpostavljenosti mikotoksinom je dolgotrajnejše tudi »okrevanje«. Telo se mora namreč znebiti ostankov mikotoksinov. Za omilitev simptomov je praviloma potreben vsaj en mesec. Celoten proces razstrupljanja pa lahko nato traja več mesecev. Ta proces lahko z nekaterimi dodatki nekoliko pospešite, vendar je pri tem potrebna previdnost. Ena od posledic izpostavljenosti mikotoksinom je lahko namreč ekstremna občutljivost na različna prehranska dopolnila, zato je pomembno, da začnete počasi (na začetku naj bo odmerek čim nižji) in da se pred začetkom uporabe posvetujete s svojim zdravnikom.
Glutation
Glutation je najpomembnejši antioksidant v našem telesu. Gre za antioksidant, ki je izjemno uspešen pri zaščiti in spodbujanju obnove naših jeter in drugih organov. Glutation pa obenem skrbi tudi za zaščito in obnovo mitohondrijev. Ena od posledic izpostavljenosti mikotoksinom je zmanjšanje količine glutationa v telesu. Dodajanje tega antioksidanta lahko zato spodbudi učinkovitejše razstrupljanje in vam pomaga pri hitrejšem premagovanju kronične utrujenosti. Priporočljiva je uporaba t. i. liposomskega glutationa, saj lahko pri tej obliki pričakujete najučinkovitejšo absorpcijo. Priporočen dnevni odmerek znaša 100–500 mg, pri čemer je, kot že omenjeno, pomembno, da za začetek uporabite najnižji odmerek, nato pa količino prehranskega dopolnila postopoma povečujete.
Koencim Q10
Pomanjkanje energije, ki vas lahko muči še kar nekaj časa po odstranitvi plesni, je povezano s poškodbami mitohondrijev, ki so jih povzročili mikotoksini. Prav zato je lahko zelo koristna tudi uporaba koencima Q10. Gre namreč za hranilo, ki je ključno za optimalno delovanje mitohondrijev. Priporočen odmerek koencima Q10 je 100 mg/dan.
Aktivirano oglje
Aktivirano oglje nase veže škodljive snovi, vključno z mikotoksini, zato gre za še enega od dodatkov, ki lahko prispevajo k hitrejšemu razstrupljanju telesa. Oglje lahko uporabljate samostojno ali v kombinaciji z zeolitom in glino.
Origanovo olje
Pri spopadanju z negativnimi posledicami izpostavljenosti mikotoksinom so vam lahko v pomoč tudi snovi s protiglivičnimi učinki. Pri tem imate na voljo kar nekaj odličnih naravnih možnosti. Ena od najboljših je origano oziroma origanovo olje. Uporaba origanovega olja je še posebej priporočljiva, če se spopadate s kandido, ki je lahko ena od posledic dolgotrajnejše izpostavljenosti škodljivi plesni. Priporoča se 50 mg origanovega olja enkrat ali dvakrat dnevno.
Minerali
Dodatki, kot je aktivirano oglje, so po eni strani zelo koristni za odstranjevanje mikotoksinov in drugih škodljivih snovi. Vendar pa nase vežejo tudi koristne snovi. Tako lahko telo oropajo koristnih mineralov. Prav zato je priporočljivo, da v proces okrevanja vključite tudi dodatke, ki vsebujejo esencialne minerale. Še posebej pomembni so t. i. minerali v sledovih.
Podobno kot lahko govorimo o bolj in o manj zdravih ogljikovih hidratih, lahko tudi maščobe razdelimo na zdrave in nezdrave. Omega-3-maščobne kisline so nedvomno del prve skupine, saj so izjemno koristne za naše zdravje. Poznamo tri osnovne vrste omega-3-maščobnih kislin. To so:
alfalinolenska kislina (ALK),
eikozapentaenojska kislina (EPK) in
dokozaheksaenojska kislina (DHK).
Omega-3-maščobne kisline so zelo pomemben gradnik maščob, ki so seveda nujni sestavni del človeškega telesa. Presežek maščob v telesu je zagotovo problematičen, vendar lahko tudi pomanjkanje povzroči nemalo težav. Maščobe namreč skrbijo za to, da naše telo ne izgubi preveč toplote, obenem pa so nujne za izgradnjo celičnih membran.
Če vaša prehrana ne vsebuje dovolj omega-3-maščobnih kislin, se lahko pojavijo najrazličnejše težave z zdravjem in počutjem. Po drugi strani pa lahko obogatitev jedilnika z omega-3-maščobnimi kislinami prispeva k precej boljšemu zdravju in počutju.
Izjemno pomembno hranilo za zdravje srca in ožilja
Bolezni srca in ožilja so eden od najpogostejših vzrokov za prezgodnjo smrt v zahodnem svetu. Težava je po eni strani povezana s čezmernim uživanjem nezdravih maščob, vendar je obenem problematično tudi dejstvo, da večina ljudi ne zaužije dovolj omega-3-maščobnih kislin. Te so namreč izjemno pomembne za zaščito našega srčno-žilnega sistema. Omega-3-maščobne kisline pomagajo pri širjenju žil, posledično pa prispevajo k znižanju krvnega tlaka. Kot je znano, je prav hipertenzija, tj. kronično povišan krvni tlak, eden od glavnih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja.
Omeniti je treba tudi dejstvo, da omega-3-maščobne kisline prispevajo k povečanju količine HDL-holesterola. Tudi v povezavi s holesterolom se je treba znebiti predsodka, da gre za snov, ki je izključno škodljiva. Drži sicer, da je presežek LDL-holesterola v telesu problematičen, vendar je po drugi strani HDL-holesterol zelo pomemben za naše zdravje. V povezavi s pozitivnim vplivom omega-3-maščobnih kislin na srčno-žilni sistem pa je treba izpostaviti tudi to, da gre za snovi, ki pomagajo pri zniževanju vrednosti trigliceridov.
Navdušujoči protivnetni učinki
Pozitiven vpliv na srce je posredno povezan tudi s protivnetnim delovanjem omega-3-maščobnih kislin. Redno uživanje hrane, bogate z omega-3-maščobnimi kislinami, lahko namreč upočasni nastajanje različnih molekul, ki povzročajo vnetja, vključno s citokini. Seveda pa je protivnetno delovanje omega-3-maščobnih kislin zaslužno še za številne druge blagodejne učinke. Kronična vnetja v telesu so namreč tesno povezana z najrazličnejšimi zdravstvenimi težavami oziroma z resnimi boleznimi. Omega-3-maščobne kisline lahko zaradi protivnetnih učinkov med drugim pomagajo pri artritisu.
Zaveznice v boju s suho kožo
Uživanje omega-3-maščobnih kislin lahko koristi tudi vaši koži, posebej če se spopadate z zelo suho, srbečo kožo. Gre namreč za snovi, ki pomagajo pri krepitvi kožne bariere. Koža lahko tako zadrži vlago, posledično pa ni nevarnosti za pretirano izsušitev. Obenem je zagotovljena boljša zaščita pred dražečimi snovmi. Koža je tako manj občutljiva. Omega-3 lahko pomagajo tudi pri kožnih težavah, kot sta luskavica in atopijski dermatitis. Poleg tega pa učinkujejo preventivno, in to celo pri otrocih.
Agilni možgani in boljše razpoloženje
Kognitivne težave, ki pogosto spremljajo staranje, niso vedno neizogibno dejstvo, ki ga je treba preprosto sprejeti. Drži sicer, da na nekatere vidike tega procesa ne moremo vplivati neposredno, vendar je »kognitivno pešanje« v večini primerov vsaj deloma povezano z nezdravimi navadami. Mednje sodi tudi pomanjkanje omega-3-maščobnih kislin v prehrani. S povečanjem vnosa lahko tako zmanjšate tveganje za Alzheimerjevo bolezen in sorodne težave.
Omega-3-maščobne kisline so zelo pomembne tudi za otroke. Pomanjkanje lahko namreč poveča nevarnost za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (»ADHD«). Poleg tega pa gre za snovi, ki so tesno povezane z našim razpoloženjem. Če ne uživamo dovolj omega-3-maščobnih kislin, se poveča tveganje za depresijo. Po drugi strani pa lahko povečanje vnosa pomaga pri spopadanju z omenjeno diagnozo.
Naravna zaščita za vaše oči
Omega-3-maščobne kisline spodbujajo nastajanje tankega zaščitnega sloja maščob, ki jih proizvajajo naše očesne žleze. Tako posredno prispevajo k zaščiti oči pred pretiranim izsuševanjem. Pogostejše uživanje omega-3-maščobnih kislin – s hrano ali s pomočjo prehranskega dopolnila – lahko celo odpravi potrebo po uporabi umetnih solz.
Dokozaheksaenojska kislina (DHK) pa je celo eden od glavnih gradnikov očesne mrežnice. Skrb za to, da zaužijete dovolj omega-3-maščobnih kislin, je zato eden od pomembnih ukrepov za preprečevanje starostne degeneracije rumene pege, ki lahko vodi do resnih poškodb oči ali celo do slepote.
Vrt, poln bujno cvetočih vrtnic, je zagotovo ena izmed najlepših podob, ki jih lahko uzrejo oči. Za piko na i pa poskrbi omamen vonj teh cvetlic. Toda pot do takšnega vrta se lahko zdi zelo naporna. Vzgoja vrtnic sicer res zahteva znanje in potrpljenje – ne glede na to, za katero metodo se odločite – vendar postopek kljub temu ni tako zahteven, kot se morda zdi na prvi pogled. To velja tudi za vzgojo vrtnic iz potaknjencev, ki je najpogostejša metoda za vzgojo teh cvetlic.
Kdaj rezati?
Potaknjenci so deli stebla (ali listi), ki se odrežejo v različnih fazah rasti, nato pa se uporabijo za razmnoževanje rastline oziroma za vzgojo novih rastlin, ki so torej nekakšni otroci/potomci prvotne rastline. Te vrtnice namreč »podedujejo« lastnosti prejšnje generacije. Pri nekaterih rastlinah je potrebna precejšnja previdnost pri izbiri najustreznejšega dela rastline oziroma faze rasti za rezanje, saj se lahko nova rastlina razvije samo iz določenih delov, vendar vrtnice na srečo niso pretirano izbirčne. Potaknjence oziroma dele stebla lahko odrežete v različnih fazah rasti – 1) v zgodnji fazi, ko so stebelca še mehka (najlažja in najpogostejša možnost), 2) poleti ali zgodaj jeseni, ko so stebelca deloma trda, vendar ne povsem, ali 3) pozno jeseni/na začetku zime, ko stebla otrdijo oziroma olesenijo (upoštevajte, da bo vzgoja vrtnic iz potaknjencev v tem primeru nekoliko zahtevnejša).
Priprava na rezanje poganjkov
Preden odrežete del vrtnice, se prepričajte, da je rastlina zdrava in močna. Obenem je pomembno, da potaknjence vedno režete zgodaj zjutraj, ko ni prevroče in ko so rastline dobro oskrbljene z vodo, ter da vrtnice nekaj dni pred rezanjem poganjkov redno zalivate. Po želji lahko nato pri vzgoji potaknjencev uporabite sredstvo za ukoreninjenje. Gre za nekakšen rastni hormon za rastline, ki poveča možnosti za to, da se potaknjenci »primejo«.
Osnovni napotki za rezanje
Vedro napolnite s toplo vodo. Nato izberite stebelce oziroma poganjek. Najboljša izbira so poganjki med glavnim steblom in odcvetelim cvetom. Poganjek naj ima približno 3–5 »spečih očes«, iz katerih se lahko nato razvijejo brsti, iz teh pa nato nov poganjek (če imate seveda srečo). Najprej odstranite cvet. Zgoraj odrežite pod kotom 45 stopinj, malce nad zgornjimi listi. Tudi na dnu odrežite tik nad prvimi listi. Poganjke hitro postavite vedro, napolnjeno z vodo. Večje poganjke razrežite na manjše, velike približno 20 cm. Odstranite vse liste razen tistih čisto na vrhu poganjka. Pri mladih poganjkih liste pustite.
Priprava za sajenje
Izberite primerno mesto za vzgojo novih vrtnic. Mesto mora biti svetlo, pri čemer pa pazite, da vrtnice ne bodo neposredno izpostavljene sončnim žarkom. Mlade, zelene poganjke, ki še niso oleseneli, lahko posadite neposredno na vrt ali v lonec. Pri tem pazite, da nad zemljo ostanejo vsaj 2–3 očesa, in da bo med potaknjenci dovolj prostora (vsaj nekaj centimetrov). Pred sajenjem poganjkov rastni substrat za potaknjence oziroma zemljo razrahljajte. Če je zemlja zelo trda/zbita, lahko dodate malce peska, kar bo olajšalo razvoj korenin. Priporočljivo je, da za vse to poskrbite pred rezanjem poganjkov.
Sajenje poganjkov (vzgoja vrtnic iz potaknjencev)
V manjšo posodico nalijte tekočino s hormoni za ukoreninjenje. Spodnji del poganjka pomočite v tekočino. V zemljo izkopljite luknjo, globoko približno 8–10 centimetrov. Pri tem si pomagajte s palico ali s svinčnikom. Nato posadite poganjke, pri čemer pazite, da bo spodnji del poganjka spodaj in da bosta v zemlji najmanj dve »speči očesi«.
Za vzgojo vrtnic iz poganjkov oziroma potaknjencev je potrebno vlažno okolje. Tako je dobro, da potaknjence prekrijete s steklenimi kozarci za vlaganje ali s plastenkami, ki ste jim odrezali spodnji del. S tem ustvarite mini rastlinjak. Poskrbite za to, da se plastika ne bo dotikala poganjkov, obenem pa pazite, da bo zemlja vseskozi vlažna, vendar ne povsem razmočena. Kozarce/plastenke vsakodnevno za krajši čas odstranite, da se lahko rastlina »nadiha«.
Poganjke občasno popršite z vodo. Pri mladih, zelenih potaknjencih se začnejo korenine praviloma razvijati že po približno 10–14 dneh. Priporočljivo je, da potaknjencem nato pustite še nekaj časa, da se razvijejo, preden jih posadite neposredno na vrt.
Koristni nasveti za lepše vrtnice
Redno odstranjevanje odmrlih cvetov
Za obrezovanje vrtnic je treba izbrati primeren čas (običajno je to spomladi, pri nekaterih vrstah pa jeseni), medtem ko lahko odmrle cvetove odstranite praktično kadar koli. Ne le da bodo rožni grmi tako praktično v hipu precej lepši, ampak jim bo to koristilo tudi dolgoročno. Z rednim odstranjevanjem odmrlih oziroma odcvetelih cvetov namreč zmanjšate tveganje za različne bolezni. Med odstranjevanjem cvetov je potrebno redno čiščenje škarij, s čimer se izognemo prenašanju bolezni z enega grma na drugega.
Pravilno zalivanje
Pred zalivanjem vrtnic vedno preverite stanje prsti, in sicer tako, da v zemljo potisnete prst. Če je zemlja v neposredni bližini vrtnic vlažna, zalivanje še malce preložite. Zaradi čezmernega zalivanja se lahko začne na koreninah razmnoževati plesen, kar pogosto privede do odmiranja korenin. Obenem je pomembno, da med zalivanjem pazite na to, da ostanejo listi suhi. Tveganje za bolezni bo tako precej manjše. Upoštevajte pa tudi to, da je vrtnice najbolje zalivati zgodaj zjutraj.
Ustrezen ph prsti
Poskrbite za to, da bodo imele vaše vrtnice na voljo ustrezno prst, pri čemer je zelo pomembna pH-vrednost prsti. Večini rastlin najbolj ustreza prst, katere pH je približno 6,5–7. Vrtnice pri tem niso izjema. Optimalen pH za večino sort je namreč približno 6,5. Tako je pametno, da si priskrbite pripomočke za merjenje pH-vrednosti prsti in da poskrbite za redne meritve – nato pa seveda po potrebi poskrbite za ustrezne prilagoditve (pH prsti je na primer mogoče spremeniti z mulčem).
Čaj alfalfa
Podobno kot za ljudi je lahko tudi za vrtnice nevarno pomanjkanje ali neravnovesje esencialnih mineralov. Če na primer vrtnicam primanjkuje fosforja, kalija ali dušika, se začne število cvetov postopoma zmanjševati. Pri tovrstnih težavah si lahko pomagate s čajem alfalfa, ki je odlično naravno gnojilo. Potrebujete pol skodelice listov alfalfe v prahu in 4 litre deževnice ali vode, iz katere je bil odstranjen klor. Vodo in prah zmešajte v vedru, ki ga pokrijte s pokrovom in postavite na sonce. Počakajte najmanj 36 ur. Medtem mešanico večkrat premešajte (najmanj dvakrat dnevno). »Čaj« je pripravljen, ko postane tekočina oranžne barve. Tekočino ohladite, nato pa z njo zalijte vrtnice. Listi rastline alfalfa vsebujejo veliko dušika, obenem pa gre za dober vir kalcija, železa, magnezija, fosforja in cinka.
Trik: vzgoja vrtnic v krompirju
Morda ste na spletu že naleteli na fotografije vrtnic, ki rastejo iz krompirja. Se sprašujete, kako je to mogoče oziroma ali gre za fotomontažo? Na prvi pogled se zares zdi, da gre za prevaro, vendar se lahko vrtnice resnično razvijejo tudi iz krompirja. Če bi radi trik preizkusili tudi sami, preprosto sledite navodilom v nadaljevanju.
Lonce napolnite z organsko zemljo, ki jo nato rahlo navlažite. S čistim izvijačem v krompir izvrtajte luknjo, globoko približno 7,5 cm. V posodico nalijte sredstvo za ukoreninjenje. Poganjek rahlo navlažite in ga pomočite v tekočino. Nato ga postavite v luknjo v krompirju.
S pomočjo žlice v zemljo izkopljite luknjo in vanjo položite krompir, ki ga nato prekrijte z zemljo (na površini naj ostane samo poganjek). Tudi pri tej metodi je priporočljivo, da poganjke prekrijete s plastenkami ali s kozarci. Nato jih postavite na svetlo mesto, ki ni neposredno izpostavljeno sončnim žarkom. Ne pozabite, da morate kozarec/plastenko vsak dan za krajši čas odstraniti, da bo potaknjenec dobival dovolj zraka. Obenem pa morate skrbeti za to, da bo prst dovolj vlažna. Ko se začnejo razvijati korenine, lahko rastlino vsak dan za nekaj ur postavite ven, da se postopoma okrepi. Pri tem pazite, da jo boste zaščitili pred neposredno izpostavljenostjo soncu. Postopoma podaljšujte časovne intervale. Ko se vrtnica dovolj okrepi, jo lahko presadite na vrt.
Zlomi kosti so zelo pogosta težava pri starostnikih. S staranjem postajajo namreč kosti vse bolj šibke in vedno bolj lomljive. Zmanjševanje kostne gostote, ki lahko privede do osteoporoze, je še posebej izrazito po prehodu v menopavzo.
Nerealistično bi bilo pričakovati, da bodo vaše kosti v zrelih letih enako močne, kot so bile v mladosti (naše kosti naj bi bile praviloma najmočnejše okoli 30. leta starosti, nato pa se začne počasno slabljenje). Vendar to nikakor ne pomeni, da se morate s spremembami preprosto sprijazniti. S pravilno prehrano in premišljeno izbranimi vajami lahko poskrbite za močnejše kosti in zmanjšate tveganje za težave, kot je osteoporoza.
Brez kalcija se lahko vaše kosti znajdejo v resnih težavah
Najpomembnejša snov za zdrave, močne kosti je nedvomno kalcij. Ker se stare kostne celice nenehno razgrajujejo in nadomeščajo z novimi, je pomembno, da telesu vsak dan zagotovite potrebno količino kalcija. Za večino odraslih se priporoča približno 1000 mg kalcija dnevno. Pri najstnikih in starejših ženskah pa je priporočena količina nekoliko večja (pri prvi skupini približno 1300 mg kalcija/dan, pri drugi pa približno 1200 mg kalcija/dan).
Pri tem je treba upoštevati, da se lahko učinkovitost absorpcije kalcija od osebe do osebe precej razlikuje. Obenem pa je pomembno, da ne poskušate vsega kalcija spraviti v en sam obrok. Če naenkrat zaužijete večjo količino kalcija, izkoristek najverjetneje ne bo najboljši. Priporočljivo je torej, da vire kalcija enakomerno razporedite čez dan, ne glede na to, ali se boste zanašali izključno na hrano ali tudi na prehranska dopolnila. Količina absorbiranega kalcija bo tako precej večja.
Vitamin D in vitamin K – velika zaveznika vaših kosti
Poleg kalcija sta za kosti izredno pomembna tudi vitamin K2 in vitamin D, posebno slednji, saj je učinkovitost absorpcije kalcija močno odvisna prav od vitamina D – vitamina, ki ga lahko naše telo sintetizira samo, vendar je za to nujna izpostavljenost kože sončnim žarkom. V zimskih mesecih je zato priporočljiva uporaba prehranskega dopolnila, saj je tveganje za pomanjkanje vitamina D sicer zelo visoko. Če boste svojemu telesu zagotovili potrebno količino vitamina D, bo nevarnost za osteoporozo in sorodne težave precej manjša.
Zdravje kosti je v veliki meri odvisno tudi od vitamina K oziroma od vitamina K2. Gre namreč za vitamin, ki modificira osteokalcin – beljakovino, ki sodeluje pri tvorbi kosti. Modifikacija, za katero je zaslužen vitamin K2, osteokalcinu omogoča vezavo na minerale v kosteh, kar lahko prepreči izgubo kalcija.
Ne pozabite na magnezij in cink
Med snovmi, ki so pomembne za močne in zdrave kosti, si posebno omembo zaslužita tudi magnezij in cink. Magnezij je ključen za pretvorbo vitamina D v aktivno obliko, kar poskrbi za učinkovitejšo absorpcijo kalcija. Ni naključje, da je zmanjševanje kostne gostote pogosto nadpovprečno izrazito pri osebah, ki ne zaužijejo dovolj magnezija.
Naše telo potrebuje zelo malo cinka, vendar je lahko pomanjkanje tega minerala kljub temu zelo nevarno. Nezadosten vnos cinka lahko med drugim ogrozi tudi vaše kosti. Cink namreč spodbuja nastajanje celic, ki gradijo naše kosti, obenem pa preprečuje pospešeno zmanjševanje kostne gostote.
5 odličnih živil za močne kosti
Zelenolistna zelenjava
Prepričanje, da lahko omembe vredno količino kalcija najdemo izključno v mleku in mlečnih izdelkih, ni upravičeno. Na voljo imamo namreč precej odličnih rastlinskih virov kalcija. Mednje spadajo tudi različne vrste zelenolistne zelenjave, v kateri lahko obenem najdemo precej magnezija in vitamina K, pa tudi vitamina C (tudi vitamin C je zelo koristen za spodbujanje nastajanja celic, iz katerih so zgrajene kosti, obenem pa gre za snov, ki spada med odlične antioksidante, kar pomeni, da lahko vitamin C pomaga zaščititi kosti pred oksidativnim stresom).
Pri mlajših odraslih, ki so v otroštvu uživali veliko zelenolistne zelenjave, je bila denimo izmerjena uspešnejša mineralizacija kosti. Ne pozabite, da med zelenolistno zelenjavo spadajo tudi deli rastlin, ki jih pogosto zavržemo, na primer zelenje repe. Obenem pa upoštevajte, da večje količine špinače morda niso najboljša izbira. Po eni strani gre sicer za odličen vir številnih pomembnih mineralov, vendar špinača vsebuje tudi precej oksalne kisline, ki je med drugim problematična zaradi dejstva, da lahko izropa zaloge kalcija.
Tahini (pasta iz sezamovih semen)
Tahini je znan kot ena od najpomembnejših sestavin za izdelavo humusa – priljubljenega namaza iz čičerike. Manj znano pa je, da je tahini izjemno koristen za naše kosti. Za izdelavo tahinija se namreč uporabljajo sezamova semena, ki so odličen vir kalcija, pa tudi magnezija in bakra. Tahini ni uporaben samo za pripravo humusa, ampak ga lahko uporabite tudi pri izdelavi drugih namazov in tudi v solatnih prelivih. Za kosti so lahko zelo koristne tudi druge vrste semen, na primer bučna semena in semena čije. Tako je dobro, da poskušate svoj jedilnik obogatiti s karseda raznolikim naborom semen.
Tofu
Med odlična živila za zmanjševanje tveganja za osteoporozo spada tudi tofu. Sojina zrna, glavna sestavina tofuja, so namreč eden od najboljših rastlinskih virov kalcija. Tofu obenem vsebuje veliko beljakovin, ki so lahko prav tako zelo koristne za kosti, nato pa so tu še različni minerali (magnezij, cink, baker itn.), ki pripomorejo k bolj zdravim kostem. Ena od pomembnih prednosti tofuja je, da ga lahko vključite v najrazličnejše jedi, tako sladke kot slane, saj gre za živilo nevtralnega okusa, ki se hitro navzame okusa začimb oziroma drugih živil.
Beli fižol
Precej kalcija je mogoče najti tudi v različnih vrstah fižola. Pri tem izstopa beli fižol. Če želite poskrbeti za to, da bodo vaše kosti karseda močne in da bo tveganje za osteoporozo čim manjše, je torej vsekakor dobro, da se beli fižol pogosteje znajde na vašem jedilniku. Podobno kot druge vrste stročnic beli fižol ni koristen samo zaradi kalcija, saj lahko v tem živilu najdemo tudi precej magnezija, cinka, bakra in beljakovin. Pri pripravi belega fižola upoštevajte, da je pametno, da ga pred kuhanjem namakate, in sicer najmanj 6 ur. Ne le da namakanje skrajša čas kuhanja, ampak s tem iz stročnic odstranimo precej fitinske kisline, ki lahko – podobno kot oksalna kislina – negativno vpliva na količino kalcija v telesu. Ker je kuhanje belega fižola in drugih stročnic precej zamudno, priporočamo, da skuhate malce večjo količino. Kuhane stročnice, ki jih ne boste porabili, razdelite na manjše porcije, ki jih zamrznite. Tako boste imeli vedno pri roki porcijo kuhanih stročnic, ki jo boste morali samo še odmrzniti.
Mandlji
Večina oreščkov spada med zelo dobre vire snovi, ki so koristne za kosti. Posebno dragocen vir hranil, ki bodo razveselile vaše kosti, so mandlji. Tako je dobro, da si vsaj občasno privoščite pest mandljev, ki so dragoceni predvsem zaradi dejstva, da vsebujejo veliko magnezija. Poleg tega pa lahko v mandljih najdemo tudi manjše količine drugih snovi, ki pripomorejo k močnejšim oziroma bolj zdravim kostem, na primer fosfor.
Z vadbo do močnejših kosti
Prej ko začnete, boljši bodo rezultati. Toda tudi če ste malce starejši, to nikakor ne pomeni, da ste zamudili vlak. Vaje za močnejše kosti so namreč koristne v vseh življenjskih obdobjih.
Čeprav kosti zaradi vadbe ne rastejo, se na trening vendarle odzivajo zelo podobno kot mišice. Tako lahko z vadbo prispevamo k povečanju kostne gostote in s tem k močnejšim kostem. Za okrepitev kosti je potrebna ustrezna obremenitev, ki po eni strani ne sme biti prevelika, vendar po drugi strani ne sme biti niti premajhna. Obenem je priporočljivo, da med vadbo stojite.
Za močne kosti je izjemno pomemben element presenečenja. To pomeni, da nenehno izvajanje omejenega nabora vaj ni najbolj priporočljivo. Za kosti so najboljše malce bolj dinamične vaje, ki zahtevajo precej spreminjanja smeri in poskakovanja. Za krepitev kosti naj bi bili posebno koristni prav skoki, kar je potrdila tudi študija, ki je bila leta 2015 objavljena v znanstveni reviji American Journal of Health Promotion. Za najbolj pozitiven vpliv na kostno gostoto kolčnih kosti žensk v obdobju perimenopavze, ki so sodelovale v raziskavi, je poskrbela kombinacija visokih skokov in 30-sekundnega počitka (do 10 ponovitev dvakrat dnevno, z najmanj 8-urnim časovnim razmikom). Uporaba trampolina in podobnih pripomočkov ni najbolj priporočljiva, saj je za povečanje moči mišic oziroma za povečanje kostne gostote zelo pomemben sunek. Seveda pa gre tu za priporočila, ki veljajo za ljudi, ki nimajo posebnih težav s kostmi.
Joga sicer praviloma ne vključuje poskakovanja, vendar so nekatere jogijske vaje kljub temu zelo koristne za kosti, predvsem za ohranjanje njihove moči. Med najboljše jogijske vaje oziroma položaje za kosti spadajo »drevo«, »stol«, »bojevnik«, »triangel«, »polmesec« in »pozdrav soncu«. Pri tem je pomembno, da je izvedba vaj karseda dinamična ter da se med izvajanjem osredotočite na krepitev nog in raztegovanje hrbtenice.
