Prijava
Ivo Boscarol, ki ga najbolj poznamo po njegovem uspešnem mednarodnem podjetniškem projektu Pipistrel, v zadnjih nekaj letih pa tudi po njegovih novih projektih ter dobrodelnosti pravi, da pohlep predstavlja največjo preizkušnjo na poti uspeha, če se mu ne znamo upreti. Starša sta ga že od malega učila, da je treba živeti tudi za druge, ne samo zase. Poklepetali smo tudi o prihodnostih pogonskih goriv ter sodelovanju med Pipistrelom in Uberjem.
Gospod Ivo Boscarol, dotakniva se za začetek vaše uspešne življenjske zgodbe. Verjetno ni odraslega Slovenca, ki vas nebi poznal, a vseeno. Kako bi predstavili sami sebe? Kaj je tisto najvrednejše v vašem življenju in delu, kar po vašem mnenju ne sme ostati prezrto?
Da, imam kar veliko prepoznavnost. Pred zadnjimi predsedniškimi volitvami je ena od strank delala anketo. Čeprav sploh nisem kandidiral, so me dodali in sem imel največjo prepoznavnost med vsemi kandidati (97%).
Kaj vas je navdihnilo, da ste stopili v letalsko industrijo in kako se je skozi leta razvijala vaša vizija, zlasti v smislu zelene prihodnosti?
Vse se je zgodilo spontano, iz želje po letenju in letalskega hobija. Leteti sem začel z jadralnimi letali in zmaji, ki so do okolja zelo prijazni, saj niti ne povzročajo hrupa, niti ne onesnažujejo ozračja. To filozofijo sem nadaljeval tudi kot konstruktor letal.
Ali lahko delite nekaj ključnih mejnikov na vaši poti do uspeha v letalski industriji?
- prvo ultralahko letalo, narejeno iz kompozitnih materialov
- naše letalo je zmagalo na svetovnem prvenstvu
- trikratna zmaga na tekmovanju agencije NASA za najboljše letalo
- najvišja nagrada v zgodovini letalstva (1,3 milijona USD)
- prvo dvosedežno in prvo štirisedežno letalo na električni pogon
- prvo štirisedežno letalo na vodikov pogon
- postavitev tretjega mejnika v letalstvu s certifikacijo električnega letala za prevoz potnikov v letalskem prometu leta 2020 (do danes tudi še edino)
- najvišje priznanje Mednarodne letalske zveze za dosežke v letalstvu
- najvišje priznanje ameriškega združenja graditeljev letal EAA
- petkrat sem osvojil naziv državni prvak v letenju z lahkimi letalo in trikrat naziv športnik leta
- najvišje državno priznanje: Zlati red za zasluge
Vsak posameznik ima svojo definicijo in predstavo o uspehu. Kako uspešno poslovno pot definirate vi?
Uspeh na dolgi rok, a ne na račun zaposlenih, poslovnih partnerjev ali okolja.
Kakšno miselnost in naravnanost mora imeti posameznik, da lahko ustvari tako uspešno poslovno zgodbo kot vi? Kje mora biti njegov fokus?
Na prvem mestu mora biti uspeh in ne denar ali pohlep. Tanka črta med uspehom in pohlepom ne sme nikdar biti prestopljena.
Naštejte 4 najpomembnejše lastnosti, ki jih je po vašem mnenju dobro imeti, če želimo uspeti v poslovnem svetu?
- smisel za ljudi in ustvarjanje ekipe, ki ji zaupaš in ona zaupa tebi
- prepričanje vase, da lahko prepričate druge
- vztrajnost
- spoštovanje tradicionalnih vrednot
Kaj hitro se lahko zgodi, da nas uspeh tako omami, da se nam na neki točki v misli prikrade želja le še po večjem zaslužku? Kako nevarno je, da s tem izgubimo rdečo nit poslovne poti? Kakšno nevarnost predstavlja pohlep naši poslovni poti?
Pohlep predstavlja največjo preizkušnjo na poti uspeha in če se mu ne znamo upreti, nismo pravi za podjetništvo.
Kljub vsemu pa vedno le ne gre po naših načrtih. Kdaj je bilo po vašem mnenju najtežje na vaši poslovni poti? Kako v težkih trenutkih razmišljati in zbrati voljo za naslednji korak? Kaj je motiviralo vas?
Ekipa, ki mi je stala ob strani v težkih trenutkih in prepričanje, da se bomo pobrali ter dosegli zastavljene cilje, saj to zmoremo.
Kako pomemben člen v poslu predstavljajo zaposleni? Lahko rečemo, da brez njih ni nič? Kako si vi predstavljate zdrav odnos med vodjo in zaposlenimi, da lahko skupaj zgradijo uspešno zgodbo?
Vodja in lastnik mora biti eden od njih. Zavedati se mora da uspešno zgodbo lahko zgradi le z dobro ekipo, zato morajo biti zaposleni vedno na prvem mestu in motivirani.
Kakšno vlogo ima po vašem mnenju, pri sprejemanju poslovnih odločitev vzgoja naših staršev? Katere so najpomembnejše modrosti, ki so vas jih naučili vaši starši in so vam koristile pri ustvarjanju tako uspešne poslovne zgodbe?
Zelo veliko. Jaz sem imel čudovita starša, ki sta me naučila trdega dela, spoštovanja, skromnosti in poštenosti. Vedno sta mi govorila, da ne smem nikdar narediti nikomer nič takega, kar nočem, da bi kdo naredil meni. Da je treba živeti tudi za druge, ne le zase. Tega se še danes držim.
Ali kdaj podvomite v svoje ideje in načrte? Kako menite, da dvom vpliva na posel? Vodi k napredku ali zaradi njega nazadujemo?
Dvom je vedno potreben, da te strezni, a mu ne smeš podleči. Za poslovni uspeh je bolj škodljiv kot pa koristen.
Kaj bi svetovali nekomu, ki je na začetku poslovne poti. Ima idejo, vidi cilj, a nima poguma za prvi korak, ker ni povsem prepričan, da bo njegova ideja uspešna?
Če nima poguma, je morda bolje, da ne gre v samostojno poslovno pot, ker ne bo uspešen, ampak naj raje postane zelo dobra podpora nekomu v kolektivu. Tudi take se zelo potrebuje in so nepogrešljiv del uspešnih zgodb. Za podjetništvo je nujno potrebno prepričanje, da noben zid ni tako debel, da se ga z glavo ne bi dalo prebiti.
Dotakniva se sedaj še tematike električnih letal. Kateri so po vašem mnenju najbolj obetavni napredki v tehnologiji električnega letalstva v prizadevanju za bolj zeleno prihodnost? Kater projekt ali inovacijo Pipistrela, bi izpostavili, ker ste nanj še posebej ponosni glede vpliva na okolje?
Letala s pogonom na gorivne celice z utekočinjenim vodikom. Vodik peljemo s seboj, iz zraka črpamo kisik, v gorivnih celicah pa proizvajamo potrebno električno energijo za letenje. Edini izpust je čista voda. Takšno letalo ne povzroča hrupa, ne segreva ozračja in ne povzroča prašnih emisij, torej je popolnoma brez vplivov na okolje. Pipistrel je z nekaj partnerji z letalom na vodik prvič poletel že leta 2015, lani v Mariboru na utekočinjen vodik in sedaj razvija 19-sedežno letalo za javni prevoz potnikov na razdaljah več od 1000 km.
Kako uravnovesite inovativnost in trajnost v svojem pristopu k oblikovanju in izdelavi letal?
Z zelo enostavno filozofijo in navodilom svoji ekipi: konstruirajte tako kot drugi ne znajo, predvidevajte trende, zavedajte se, da moramo ohranjati atmosfero za naše otroke, naredite najboljše letalo, kajti drugi je lahko vsak, prvi pa je samo eden.
Če pogledate naprej, kakšne so vaše želje za Pipistrel in vaša vizija za še bolj zeleno in trajnostno prihodnost letalstva?
Naj nadaljuje mojo vizijo in poslanstvo, da bo ohranjal primat na področju do okolja prijaznih letal.
Verjamete da bo vodik energent prihodnosti ali menite da bodo baterije izboljšali in bodo te premagale vodik?
Vodikov pogon je edina sedaj znana prava alternativa trenutnim pogonom.
Kaj bi svetovali ambicioznim podjetnikom, ki so navdušeni nad okoljsko trajnostjo in poslovnim uspehom? Kako lahko po vašem mnenju vključijo okoljsko trajnost v svoje prakse in delovanje?
Danes ni več vprašanje, kako se vključiti v okoljsko trajnost. To sem se jaz spraševal pred 30 leti. Danes je to nuja in pogoj. Ne samo zaradi družbene orientacije in trendov, to je nuja, če hoče človeštvo preživeti. Zato mora prav vsak posameznik prispevati po svojih močeh in znanju. Prvo vprašanje vsakega podjetnika mora biti, kako izdelek ali storitev zastaviti ali izboljšati tako, da bo še bolj trajen. Vsako področje ima svoje specifike, zato splošen odgovor ni možen.
Nam lahko zaupate kakšne so novosti glede sodelovanja med Pipistrelom in Uberjem, pri razvoju letal z električnim navpičnim vzletanjem in pristajanjem, za Uberjevo storitev letalskih taksijev, Uber Elevate? Ali je prišlo do pomembnega napredka od objave partnerstva?
Uber je izbral Pipistrel kot enega od štirih partnerjev (in edinega iz Evrope) za razvoj letečega taksija. Ker je kasneje koncept in program odkupilo podjetje Joby Aviation, sedaj vsak od partnerjev nadaljuje razvoj zase. Tudi Pipistrel, ki je sedaj v večinski lasti ameriškega podjetja Textron, sodeluje pri razvoju skupnega letalnika.
Kako si predstavljate integracijo električnega letalstva v sisteme mestnega prometa in kakšne izzive pri tem prehodu pričakujete?
Končni rezultat bo mestna mobilnost, ki se ne bo več ločevala na dvodimenzionalno (avtomobili) in tridimenzionalno (leteča plovila). Ti dve področji se morata nujno združiti. Nastala bo nova mobilnost, sestavljena večinoma iz avtonomnih plovil, ki ne bodo vozila samo po tleh ali letela samo po zraku, ampak bodo kombinirala obe možnosti premikanja. Izziv je samo še kibernetska varnost, saj nepooblaščen ali zlonameren vdor v takšen sistem lahko povzroči katastrofo neslutenih razsežnosti. Zato so oblasti, zlasti letalske, zelo konzervativne in previdne s pripravo zakonodaje. Tehnologija pa navedeno že sedaj omogoča. Čaka se samo na zeleno luč zakonodajalcev.
Kakšen nasvet bi ponudili vladam in regulativnim organom za pospeševanje rasti električnega letalstva in trajnostnih transportnih rešitev?
Naj bodo previdne in naj ne hitijo z nezadostno razdelano in nepremišljeno zakonodajo, da ne bodo naredile več škode kot koristi.
Pipistrel je sodeloval tudi v številnih humanitarnih akcijah in pomoči ob nesrečah. Katere pobude ali projekti so imeli v okviru vašega humanitarnega dela največji vpliv na skupnosti s katerimi ste sodelovali?
Čeprav sem izrazito odgovorna oseba in se zavedam, da je uspeh rezultat širših dejavnikov, tudi raznoraznih subvencij, okolja in družbe, žal v vseh letih večinskega lastništva v Pipistrelu nisem imel možnosti znatneje vračati družbi, kar smo prejeli skozi različna financiranja, sponzorstva in donacije. Investicije v razvoj so morale biti vedno prioriteta, denarja za vse pa enostavno ni bilo.
Kljub temu smo bolnici v Šempetru kupili dve dragoceni diagnostični napravi, opremili 30 krajevnih skupnosti v občini z defibrilatorji in v času covida kupili 100.000 mask ter veliko testerjev. Ves čas sem bil tudi in sem še ambasador fundacije Vrabček upanja, ki zbira sredstva za otroke s cerebralno paralizo na oddelku za invalidno mladino in rehabilitacijo Stara Gora.
Večja priložnost za družbeno odgovornost se mi je uresničila s prodajo večinskega deleža v Pipistrelu. Takrat sva s hčerko donirala vsem zaposlenim po 3 evre za vsak dan zaposlitve, občini Ajdovščina pa sva z največjo posamezno donacijo v samostojni Sloveniji, 25 milijonov evrov, omogočila gradnjo novega zdravstvenega centra z lekarno, urgenco z reševalnim helikopterjem, ter pozelenitev občine z zasaditvijo 1700 dreves. Ob velikem požaru na Krasu sva donirala 1,5 milijona eur gasilcem. Sledilo je še več velikih donacij za širše družbeno dobro, da bi čim več ljudi imelo korist od njih. Donacij za fizične osebe in sponzorstev za posamezne projekte ne dajeva, saj bi se bilo težko odločiti in komu naj doniramo in komu ne. Prejela sva namreč več prošenj, kot imava vsega denarja. To zveni neverjetno, a v času neposredno po donaciji sva prejela tudi po deset prošenj vsak dan. Zavedava pa se, da sveta ne moreva rešiti sama.
Kaj vas motivira, da svoj uspeh v letalstvu uporabite v humanitarne namene?
Prepričanje da moramo uspeh in srečo deliti ter vračati družbi in zaposlenim, kar so nam dali. Pipistrel je v 30-letni zgodovini prejel skoraj 6 milijonov nepovratnih sredstev od države, torej denarja vseh državljanov. Z donacijami v skupnem znesku 30 milijonov sva družbi investicijo v Pipistrel vrnila petkratno. Mislim, da je bila to najboljša državna naložba v katero koli družbo v zgodovini Slovenije.
Od kod vam ta občutek za sočloveka in solidarnost? Ste bili tako vzgojeni?
Da, to sta mi dala moja starša in sem jima neizmerno hvaležen za to.
Gospod Boscarol, zahvaljujem se vam za pogovor. Za konec pa morda, še kakšen stavek, ki ga želite sporočiti našim bralcem na temo zelene prihodnosti ali humanitarnosti.
Bodimo ponosni na to kar delamo, čeprav Slovenci oprostimo vse, samo uspeha ne.
