Velikokrat je diagnoza ADHD napačno postavljena otrokom, ki nimajo takšnih težav, terapija z zdravili pa vpliva takrat škodljivo na njihovo rast in razvoj. Ne označujte sami svojega otroka pred drugimi kot »hiperaktivnega«, iz čisto preprostega razloga, ker ima lahko npr. učitelj znižano toleranco do bolj aktivnih otrok, kar pa pomeni, da se lahko zelo hitro pojavi sum na ADHD, čeprav otrok dejansko nima nobenih težav.
Za motnjo primanjkljaja pozornosti in motnjo hiperaktivnosti (ADHD) uporabljamo v ajurvedi sanskrtski izraz (sanskrt je starodavni indijski jezik) chanchalata. Bolezen se razvije kot posledica različnih, v zahodni medicini še neraziskanih motenj v nevrološkem sistemu. Večinoma jo prepoznamo pri otrocih po simptomih, kot so nepozornost, hiperaktivnost in impulzivnost.
Ko otrok postane moteč za okolico
Težave najpogosteje opazimo takrat, ko začne otrok obiskovati šolo. Otrok preveč govori in postane moteč za okolico, se dolgočasi in ne kaže nobenega zanimanja za naloge ali pa jih opravi napačno, zavrača dejavnosti, kjer je potreben miselni napor, hitro odneha, pozablja potrebščine, je motorično nemiren in nepozoren. ADHD vpliva na čustveno in socialno plat otroka ter ga močno zavira pri doseganju rezultatov v šoli. Otrok ni zmožen daljše koncentracije, je nezrel, se težko sporazumeva s sošolci, učitelji in starši ter trpi zaradi slabe samopodobe …
V reviji Bodi eko najdete koristne ajurvedske nasvete za blaženje simptomov ADHD >>
