Prijava
V novi številki revije Bodi eko smo se pogovarjali tudi z upokojenim geodetom in radiestezistom Antunom Angelijem, ki je več kot trideset let z odkrivanjem škodljivih sevanj in poznavanjem džjotiša in vastuja pomagal mnogim ljudem, da so premagali bolezni in ozdraveli. Iz natalne karte med drugim mojstrsko razbira šibke točke in bolezenske tegobe, ki pestijo posameznika. Je poznavalec skrivnih energij, ki delujejo v vesolju in vplivajo na naša življenja bolj, kot si mislimo.
Sam je že v otroštvu doživel klinično smrt, kar je bila neke vrste iniciacija v poznejše raziskovanje mejnih znanosti in duhovnosti. Radiestezijske meritve je opravljal po vsej Evropi in bil tudi v Indiji, kjer je poglobil svoja duhovna učenja. Živi in še vedno dela v Ljubljani ter verjame, da je prav v ljubezni do dela ključ do dolgoživosti.
S hudo boleznijo ste se srečali že v otroštvu, kaj vam je najbolj ostalo v spominu?
V otroštvu sem hudo zbolel. Najprej me je zabolel palec na desni nogi, bolečine so bile tako hude, da so mi tekle solze. Od palca se je vlekla rdeča črta do gležnja, potem me je zabolel gleženj, od tam se je rdeča črta vlekla navzgor do kolena, bolečine sem imel tudi v kolku, rami … S 13 leti sem končal v bolnišnici. Mesec dni sem ležal in na dan sem moral vzeti dvanajst tablet proti revmi. Jemal sem jih pet dni, pa sem imel tako hude bolečine v želodcu, da jih potem nisem več užival, ampak sem jih spravljal. Spomnim se, da mi je mama nosila kokošjo juho, da bi se okrepil. Ko me je hranila, je imela solze v očeh, nisem je vprašal, zakaj. Verjetno so ji zdravniki povedali, kaj je narobe z menoj. Takrat mi je že pešalo tudi srce.
Lahko opišete nenavadno doživetje, ko ste zapustili telo?
Ležal sem v bolniški postelji, okrog mene so bili samo starejši bolniki. Nenadoma sem se začel dušiti, kot da se utapljam. Bolnik ob meni je poklical zdravnike …
