0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaZ omega maščobnimi kislinami zvišujemo dobri holesterol in znižujemo slabega

Z omega maščobnimi kislinami zvišujemo dobri holesterol in znižujemo slabega

MORDA VAS ZANIMA

Vsem se ob besedi holesterol v glavi prižge rdeča luč, saj ga dojemamo kot eno izmed telesu najbolj škodljivih snovi. Vendar pa je izjemno pomembno, da znamo ločiti med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom. Pomembno je najti tudi pravo razmerje med njima, kar pa nam lahko na srečo uspe z zdravim življenjskim slogom.

- Oglas -

Paziti moramo na transmaščobe

Dale Pinnock, strokovnjak za zdravo hrano, v knjigi Kuhajmo za zdravje poudarja, da je holesterol življenjsko pomembna snov, saj so iz njega sestavljeni vsi naši steroidni hormoni, kot sta denimo estrogen in testosteron. Za naše telo najslabše maščobe so transmaščobe, ki nastanejo med industrijsko predelavo hrane, ko jim spremenijo kemično sestavo. Problem transmaščob je, da hitro znižajo raven dobrega in povečajo raven slabega holesterola, lahko pa sprožijo tudi lokalno vnetje, ki pomembno prispeva k nastanku srčno-žilnih bolezni.

Prav nasproten učinek pa imajo maščobne kisline omega-3, -6 in -9. Med maščobnimi kislinami omega-3 sta najpomembnejši alfa linolenska in eikozapentanojska kislina. Prvo najdemo v živilih rastlinskega izvora, kot so orehi, nekatera zelenolistna zelenjava, nekatere morske alge in seme lana in konoplje ter njuna olja. Eikozapentanojsko kislino pa najdemo v mastnih ribah in prehranskih dopolnilih.

Omega 3 dopolnilo

A previdno z njimi – mnogi zdravniki namreč opozarjajo, da lahko z rednim uživanjem raznoraznih prehranskih dopolnil telesu naredimo več škode kot koristi. Maruša Pavčič, živilska tehnologinja, v prispevku za Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pravi, da so bistvenega pomena živila, ki jih prehranski dodatki ne morejo zlahka nadomestiti. »Vsa živa bitja, od virusov prek rastlin in živali do človeka, pridobivajo hranila, ki jih potrebujejo za rast, razvoj in delovanje, iz hrane, organskih in neorganskih snovi, ki so v okolici njihovega bivanja in iz katerih zna vsako živo bitje pač potegniti tisto, kar v določenem trenutku potrebuje,« pravi Pavčičeva.

- Oglas -

Niso vsa prehranska dopolnila slaba

Vsa živila vsebujejo lahko tudi po več sto različnih hranil. »Pomembno je tudi, da več takih snovi (na primer več antioksidantov) lahko deluje podobno in pokrije človekove potrebe ter da so te snovi v takem razmerju, da je hrana, ki jo zaužijemo, za nas varna, torej da nam premajhna ali prevelika vsebnost določenega hranila ne povzroča bolezni,« poudarja Pavčičeva. Meni, da so si že naši predniki v svoji okolici izbrali taka živila, ki so jim pomagala pri preživetju in razvoju.

Vemo tudi, da so že kmalu po drugi svetovni vojni morali osnovnošolci vsak dan zaužiti žlico ribjega olja in vitaminski koncentrat, da bi zrasli v zdrave ljudi, prav zato strokovnjaki menijo, da niso vsa prehranska dopolnila nujno slaba. Eno izmed najbolj proučenih prehranskih dopolnil so maščobne kisline omega-3.

»Opazovalne, epidemiološke in klinične študije vpliva maščobnih kislin omega-3 so pokazale signifikantno zmanjšanje serumskih trigliceridov in VLDL, zmanjšanje števila LDL-delcev, povečanje velikosti LDL- in HDL-delcev ter znatno zmanjšanje vseh srčno-žilnih dogodkov in smrti. Maščobne kisline omega-3 zmanjšujejo napredovanje srčno-žilnih bolezni in stabilizirajo plake. Preprečujejo vnetja in tvorbo strdkov, znižujejo krvni tlak in pulz, zmanjšujejo tvorbo maščobnih kislin, povečujejo oksidacijo maščobnih kislin in tako zmanjšujejo vsebnost maščob v telesu in težo,« razloži Pavčičeva in obenem opozori, da vsi ti podatki veljajo za maščobne kisline omega-3, pridobljene iz mastnih rib ali iz rastlinskih virov, saj tiste maščobne kisline omega-3, pridobljene iz krilovega olja, avtor omenjenega pregleda ne priporoča za uravnavanje presnove maščob, saj sta bili narejeni le dve študiji na ljudeh in še ti nista pokazali dolgoročnejših učinkov.

Omega 3 6 9

Ključna sta zdrav življenjski slog in pestra prehrana

Pomemben pa je še en vidik – pestrost prehrane. »Čim večja je bila izbira živil, tem bolj so si bili predniki gotovi, da bodo s hrano dobili vsa potrebna hranila. Le redko, na primer ob naravnih katastrofah, v ekstremnih življenjskih pogojih, viri hrane niso zadostovali, prebivalstvo se ni moglo razvijati in začele so se pojavljati različne bolezni (podhranjenosti, avitaminoze, presnovne motnje …),« pojasni Pavčičeva. Prehranska veda je pravzaprav stara komaj sto let, zato veliko hipotez o živilih zdaj, po dodatnih raziskavah, pada.

- Oglas -

Pavčičeva za zdravo srce in ožilje izpostavi živila, kot so rdeči fermentiran riž, zeleni čaj, olivno olje, oreščki, laneno seme, česen, granatno jabolko, pomarančni sok in različna živila iz soje. Da je zdrav življenjski slog za uravnavanje holesterola ključen, meni tudi dr. Matija Cevc, kardiolog. »Ta mora vključevati zdrav prehranski vzorec in tudi redno telesno dejavnost. Če s tema ukrepoma ne uspemo zadostno znižati maščob v krvi, pa lahko uporabimo tudi zdravila,« je povedal za Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. 

Pinnock nam priporoča, naj premišljeno izbiramo ogljikove hidrate. Da bi se izognili mastni hrani, namreč preveč uživamo ogljikove hidrate, predvsem beli kruh, beli riž, testenine iz bele moke, sladkor, sladkarije in čokolado. »Tudi to je slabo, saj so hitro prebavljivi in sprostijo sladkor, zaradi česar se raven sladkorja takoj poviša. To ima lahko zelo hude posledice, zato ima naše telo učinkovite mehanizme za obvladovanje te težave – izločanje inzulina,« pravi. A ko je količina glukoze, ki jo lahko telo še sprejme, presežena, se sladkor pretvori v slabi holesterol. Za uravnavanje holesterola so dobre tudi vlaknine, zlasti topne, kakršne so v jabolkih, nekaterih semenih in stročnicah.

Kalij blaži učinke natrija

Paziti moramo tudi na normalen krvni tlak. Ta v krvnih žilah uravnava krčenje in sproščanje mišic v njihovih stenah, na kar lahko vplivajo številni dejavniki, kot so prehrana, gibanje, stres in starost. Prav tako moramo za nižji krvni tlak zmanjšati vnos soli oziroma natrija. »Številni prehranski minerali imajo obliko soli, ki so vse, vključno z natrijem, dobre za zdravje – vendar je težava v količini,« pojasni Pinnock. Natrij namreč ovira izločanje vode, zaradi česar ta zastaja v telesu, zato nam Pinnock predlaga, da raje posežemo po takšnih soleh, ki vsebujejo zelo malo natrija in več drugih mineralov. Te sicer dajejo jedem enako slan okus, pa vendar ne vplivajo toliko na krvni tlak.

Če se natriju že ne moremo izogniti, je dobro, da uživamo jedi, bogate s kalijem. »Ta je protisredstvo za natrij, saj na številne načine blaži njegove učinke,« razloži Pinnock in doda, da znanstvenikom sicer ni povsem jasno, kako to poteka, zaenkrat pa si to razlagajo tako, da natrij zmanjšuje odzivnost krvnih žil na hormonske signale, ki lahko povišajo krvni tlak. 

Torej, prehranske maščobe so za zdravje ključnega pomena in z uživanjem »dobrih« maščob v zadostnih količinah telesu pomagamo, da vzdržuje ravnovesje med dobrim in slabim holesterolom.

Preberite tudi: Omega 3 maščobne kisline – zakaj jih potrebujemo?

NAJNOVEJŠE