fbpx
DomovZdravje & prehranaBosonoga hoja: Stopala »oslepijo«, če jih obujemo

Bosonoga hoja: Stopala »oslepijo«, če jih obujemo

Bosonoga hoja je trend, ki se širi – vmes je bila ta »veščina« že pozabljena, a so strokovnjaki ugotovili, da hoja brez čevljev pripomore tudi k mirnejšemu spancu, preprečuje bolezni srca, zmanjšuje anksioznost in stres, uravnava biološki ritem, pomaga pri menstrualnih bolečinah, zmanjšuje glavobole ter nas navdaja z energijo. Omogoča nam neposreden stik s podlago, spodbuja cirkulacijo in izboljšuje imunski sistem, hkrati pa pozitivno vpliva tudi na razvoj otrok.

Bosonoga hoja postaja trend tudi pri nas

- Oglas -

V zadnjih letih se tudi po Sloveniji organizirajo mnogi bosonogi pohodi, med drugim po Goriških brdih, na Vovar, Sveti Vid, ob Cerkniškem jezeru …

Organizator pohoda ob Cerkniškem jezeru, gospod Miroslav Kunstek, pravi, da je bil prvi bosonogi pohod ob jezeru prvič organiziran že leta 1995, udeležilo pa se ga je šestdeset »bosonožcev«. »Po makadamu od Dolenjega Jezera do Otoka smo prehodili pet kilometrov, nazaj pa nas je peljal lojtrni voz s konjsko vprego,« se spominja Kunstek. Kaj se je spremenilo skozi vsa ta leta? »Zanimanje je manjše, ker pohoda ne oglašujemo več toliko, kot smo ga v preteklosti. Običajno pride nekje okrog dvajset ljudi. Najbrž vpliva tudi to, da ni nekega stalnega datuma, ker se prilagajamo suši v presihajočem Cerkniškem jezeru. Ne hodimo namreč več po makadamski cesti, ampak po kolovozu po suhem jezerskem dnu,« pojasni Kunstek in doda, da so ljudje sicer dogodek sprejeli zelo pozitivno.

Navade in se spreminjajo

Nara Petrovič, avtor knjige Človek: navodila za uporabo, prevajalec, predavatelj, bloger in predvsem ljubitelj življenja, je bos skoraj vse leto. Pravi, da bi bilo pred osemdesetimi leti, ko je bilo družbeno nedopustno ne nositi klobuka, strašno inovativno in predrzno hoditi naokrog brez njega. »Družba se je nad tem zgražala, danes pa je enako s čevlji. Kdor jih nima, je čudak. Nihče ne postavlja obratnega vprašanja: ’Zakaj je škodljivo nositi čevlje?’ Posebej slabe so predvsem visoke petke ali trdi, zaprti, modni čevlji,« razmišlja Petrovič in poudari, da lahko z bosonogostjo odpravimo vse negativne učinke čevlja. Sem spadajo stlačeni in privzdignjeni prsti, ohromljen nart, ki je, mimogrede, glavni telesni »amortizer«, slaba zaznava podlage, povečana teža na koncu »nihala« noge, zamaknjena zadnjica in ramenski obroč zaradi višje pete, udarjanje s peto v tla, neuporaba zadnjičnih mišic in medenice pri hoji …

- Oglas -

Petrovič pravi, da je povsod, kamor pride, navadno edini, ki ne nosi čevljev. »Prav tako pa sem tudi edini, ki je res poglobljeno preučil anatomijo stopala in razvoj čevljev; edini sem, ki je preizkusil obutost in bosonogost ter se racionalno odločil za slednjo. Večina ljudi je obuta v prvi vrsti zato, ker so obuti vsi drugi, niso se za to odločili. Če ste ves čas sezuti, boste vedno izstopali, zato morate res dobro vedeti, kaj počnete,« opozarja Petrovič, a pripomni, da je to vseeno odlično za gradnjo osebnosti, poleg tega pa hoja brez čevljev še močno izboljša telesno držo, zato lahko pripomore k večji samozavesti. Čevelj je torej po njegovem mnenju v večini primerov nepotreben in škodljiv, nošenje čevljev pa primerja z nošenjem rokavic, saj bi po daljšem nošenju tudi naše roke postale tako mlahave, negibčne in prosojne kot stopala.

Pozitivni učinki hoje brez čevljev

»Moja stopala so po dvanajstih letih bosonoge hoje krepka, polna, živa, gibljiva in ravno prav odebeljena, saj je stopalo že samo po sebi ’čevelj’. Izboljšala se je tudi odzivnost na podlago, kar opažam predvsem pri teku po neravni, blatni podlagi v gozdu. Takrat stopala brez mojega zavedanja sama opravijo uravnoteženje, zato resnično ne razumem več, kako si lahko ljudje celo v gojzarjih zvijejo gleženj,« pravi Petrovič. Spomni se Indijanke, ki je rekla, da so ji stopala »oslepela«, ko je obula čevlje.

Meni, da smo ljudje v zmernem vremenskem pasu lahko bosi večino časa oziroma ves čas, ko je temperatura nad lediščem. Eskimom in Sibircem je torej oproščeno, da hodijo obuti, pravi. Koliko časa traja, da se privadimo na življenje brez čevljev? »Lahko tudi nekaj let, enim uspe prej, drugim pozneje. Za privajanje si lahko pomagamo z ’bosonogimi čevlji’, ki imajo večinoma širok sprednji del, zelo tanek podplat in so povsem lahki – zato so odlični v prehodnem obdobju, ko se še odpravljamo po začetku poti v bosonogost, pa tudi v primeru, da bi nas vrgli iz službe, če bi prišli v pisarno bosi, recimo,« se pošali Petrovič, ki sicer meni, da je v zaprtih prostorih pri 20 stopinjah Celzija nositi čevlje »neumno in škodljivo«.

Za koga je bosonoga hoja primerna?

Na vprašanje, ali je bosonoga hoja primerna tudi za otroke, odgovarja, da so stopala naravni termostat, zato »tipajo« temperaturo okolice in njihova temperatura niha. Zato nekatere starše skrbi, da otroke med bosonogo hojo zebe in bi se zato lahko prehladili. »Ko starši potipajo hladno stopalo, se prestrašijo in otroku stopala brž pokrijejo. A prav s tem, ko zmedemo otrokov naravni odziv na toplo in hladno, prispevamo k prehladom,« pojasni Petrovič.

- Oglas -

Stopala so, podobno kot dlani, najdlje od srca in so zato naravno precej hladnejša od trupa. Petrovič meni, da šele takrat, ko otrok potrebuje rokavice, potrebuje tudi nogavice. Pravi, da pozna mamo, ki »živi bosonogo« in je tako vzgojila štiri otroke, vse zdrave kot dren. A vseeno za konec staršem svetuje, da za zrelo odločitev o bosonogosti preberejo precej kakovostne literature in k temu pristopijo počasi in pazljivo.

Že Alfred Vogel, pionir naravnega zdravljenja, je opazil pozitivne učinke, ki jih ima bosonoga hoja na naše zdravje. »Kadar se počutimo preutrujene ali izčrpane po hudih duševnih napetostih, si z bosonogo hojo lahko spet naberemo moči, se regeneriramo,« je zapisal v knjigi Ljudski zdravnik. Čudil se je, da tako poredko hodimo bosi, in pozval, da bi morali izkoristiti vsako možnost hoje z bosimi nogami po vrtu, gozdu in poljih. Je pa opozoril, da moramo paziti na dve stvari: da hodimo bosi predvsem po neravnih, poraslih tleh, po asfaltu in cementu pa mirno hodimo obuti, ter da moramo ob mokrem in hladnem vremenu paziti na hujše ohladitve, ki imajo lahko škodljiv vpliv na telo.

Na tej točki se mnenja o tem, kdaj naj hodimo bosi, močno razlikujejo. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je bosonoga hoja primerna skozi vse leto, saj se telo na mraz samo prilagodi. Spet drugi pa, podobno kot Vogel, menijo, da bosonoga hoja zahteva precej previdnosti. Poleg strahu pred prehladom v bolj mrzlem vremenu je jasno tudi, da so naša nezaščitena stopala, predvsem tista, ki na bosonogo hojo še niso prav dolgo navajena, precej ranljiva. V stopalo nas lahko piči čebela, poreže nas lahko kos razbitega stekla ali pa nas kdo pohodi. Za občutek bosonoge hoje nekateri predlagajo, da obujemo ultra lahko obutev s fleksibilnim podplatom, ki posnema karakteristike golega stopala.

- Oglas -
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×