Ko posije sonce, si večina od nas oddahne. Po dolgi zimi se zdi, da z vsakim sončnim žarkom raste tudi naše razpoloženje. Toda sonce, ki nam daje toploto, nas oskrbi z vitaminom D in dobro voljo, ima tudi drugo plat. Prevelika izpostavljenost lahko namreč škoduje našemu zdravju. Kje torej potegniti mejo med koristnim in škodljivim sončenjem? In ali je res, da lahko tudi kratek sprehod sredi dneva pomeni tveganje?
Koliko sonca je še zdravo, kdaj se začnejo škodljive posledice in kako se soncu lahko izpostavimo varno?
Zakaj sploh potrebujemo sonce?
Sonce ni le simbol poletja, saj ima pomembno vlogo za naše zdravje. Ena glavnih koristi sončne svetlobe je naravna tvorba vitamina D v koži. Ta vitamin je ključen za zdrave kosti, imunski sistem in celo razpoloženje. Raziskave so pokazale, da ima veliko ljudi v zmernem podnebju, kot je slovensko, pozimi pomanjkanje vitamina D.
Poleg tega naravna svetloba uravnava naš cirkadiani ritem, kar pomeni boljši spanec in več energije podnevi. Tudi za blažitev sezonske depresije ima sonce dokazane pozitivne učinke.
Ključne koristi izpostavljenosti soncu:
- tvorba vitamina D,
- uravnavanje biološke ure,
- izboljšanje razpoloženja,
- pomoč pri določenih kožnih težavah (npr. luskavici).
A kot večino stvari, je tudi sončenje v prevelikih odmerkih lahko tudi zdravilo škodljivo.
Kdaj sonce postane nevarno?
Škodljivi učinki sonca se začnejo hitro kazati, če se soncu izpostavljamo predolgo, predvsem brez zaščite. UV-sevanje, ki ga sonce oddaja, lahko poškoduje kožne celice in povzroči:
- sončne opekline,
- prezgodnje staranje kože (gube, pigmentacije),
- oslabljen imunski sistem,
- večje tveganje za kožnega raka, predvsem melanom.
Najnevarnejši je UVB spekter, ki prodre do zgornjih plasti kože in je glavni krivec za opekline, medtem ko UVA žarki prodirajo globlje in povzročajo staranje kože ter poškodbe DNK.
Kdaj in koliko je varno?
Strokovnjaki pravijo, da je za večino ljudi dovolj že 5 do 15 minut sončne svetlobe na dan na nezaščitenih delih kože (npr. obraz, roke), da telo proizvede dovolj vitamina D. Vendar to velja v jutranjih in poznih popoldanskih urah.
Najbolj nevaren čas za sončenje je med 10. in 16. uro, ko je UV-indeks najvišji. Takrat je priporočljivo poiskati senco ali nositi zaščitna oblačila in kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem.
Kako preveriti UV-indeks in se ustrezno zaščititi
UV-indeks (UVI) je enostavno merilo, ki nam pove, kako močno UV-sevanje doseže površje Zemlje. Vrednosti nad 3 že zahtevajo zaščito, nad 6 pa se je treba soncu izogibati, kolikor je mogoče.
Praktični nasveti za varno sončenje:
- Uporabljajte zaščitno kremo z najmanj SPF 30.
- Poleti se izogibajte neposrednemu soncu med 10. in 16. uro.
- Nosite pokrivala in sončna očala z UV-zaščito.
- Otroci naj bodo vedno v senci in zaščiteni z oblačili.
- Ne pozabite na zadostno hidracijo – sonce pospeši izgubo tekočin.
Ali lahko prejmemo preveč vitamina D?
naše telo naravno uravnava tvorbo vitamina D, zato ga tudi, če smo več časa na soncu, ga ne bomo proizvedli preveč. Težave nastanejo le ob zelo pretiranem prekomernem jemanju prehranskih dopolnil, ne zaradi izpostavljenosti soncu.
Kljub temu se ne gre izpostavljati soncu brezglavo v upanju, da bomo »nabrali« čim več vitamina D. Po nekaj minutah se sinteza namreč ustavi, koža pa se začne ščititi pred nadaljnjimi poškodbami.
Sonce in staranje kože
Morda najnevarnejši vidik prekomernega sončenja je, da so posledice pogosto nevidne takoj. Koža si opekline »zapomni«, UV-žarki pa poškodujejo DNK celic. Sčasoma to lahko vodi v spremembe, kot so pigmentni madeži, gube in kožni rak. Še posebej so ogrožene svetlopolte osebe in tisti, ki so imeli v mladosti več opeklin.
Dermatologi opozarjajo, da je vsaka sončna opeklina pri otrocih pomemben dejavnik tveganja za melanom v odrasli dobi.
Ali je zagorela koža res zdrava?
Zagorelost še vedno velja za znak privlačnosti in zdravja, vendar je resnica ravno nasprotna. Ko koža porjavi, gre pravzaprav za zaščitni odziv telesa na poškodbo. Koža sproži tvorbo melanina, da bi zaščitila celice pred nadaljnjo škodo – torej je porjavitev znak poškodbe, ne zdravja.
Dolgotrajna izpostavljenost soncu brez zaščite ni »koristna«, ampak dolgoročno vodi v poškodbe in prezgodnje staranje.
Kaj pa solariji? Ali so varna alternativa ali še večje tveganje?
Mnogi menijo, da so solariji varnejši, ker gre za »nadzorovano« izpostavljenost. V resnici pa solariji oddajajo pretežno UVA-žarke, ki prodirajo globlje in niso nič manj škodljivi. Številne države so zaradi povezave med solariji in rakom že omejile ali prepovedale njihovo uporabo pri mladoletnikih.
Ključno je ravnovesje
Sonce nam ponuja številne koristi, vendar le, če ga znamo uporabljati pametno. Kratka dnevna izpostavljenost v varnih urah lahko izboljša naše zdravje in razpoloženje, a vsaka pretiranost ima svojo ceno. V dobi klimatskih sprememb in vse močnejšega UV-sevanja je preventiva bolj pomembna kot kadarkoli prej.
Napotki za varno uživanje na soncu
- Omejite izpostavljenost v opoldanskem času.
- Redno uporabljajte zaščitne kreme.
- Preverjajte UV-indeks.
- Ne podcenjujte vpliva oblačnega vremena – UV-žarki prehajajo tudi skozi oblake.
- Bodite posebej pozorni pri otrocih in osebah s svetlo poltjo.
Če boste sonce uživali odgovorno, vam lahko prinese veliko dobrega – brez nepotrebnih posledic.
Več informacij:
- Popolni vodnik po sončenju: Kako izbrati učinkovito kremo za zaščito pred soncem?
- Kako pogosto je treba obnavljati nanos kreme za sončenje?
