Ključni poudarki:
- Kreme za sončenje odbijajo ali absorbirajo UVA/UVB žarke, zaščita je odvisna od ustrezne količine.
- Izogibajte se kemičnim filtrom (oksibenzon, oktinoksat, retinil palmitat) zaradi možnih hormonskih motenj in okolijskih tveganj.
- Mineralni filtri (cinkov oksid, titanov dioksid), SPF 30+, nanos vsaki dve uri in po plavanju zagotavljajo varno zaščito.
Izbira kreme za sončenje se zdi na prvi pogled zelo preprosta. Toda če želite izbrati izdelek, ki bo resnično zagotavljal optimalno zaščito, se morate nakupa lotiti zelo premišljeno. Dobro je, da poznate vsaj osnovne informacije o tem, kako delujejo sončne kreme in katere podvrste poznamo …
Pomen kreme za sončenje
Zaščita pred soncem je bistvenega pomena za ohranjanje zdrave kože. Izpostavljenost ultravijoličnim žarkom, ki jih oddaja sonce, lahko povzroči številne težave s kožo, vključno s prezgodnjim staranjem kože, sončnimi opeklinami in v najslabšem primeru tudi kožnim rakom. Kreme za sončenje so namenjene zaščiti naše kože pred temi škodljivimi vplivi. Delujejo tako, da absorbirajo ali odbijajo ultravijolične žarke, kar preprečuje, da bi prodrli v kožo. Za najboljšo zaščito je priporočljivo uporabljati sončne kreme z visokim zaščitnim faktorjem (SPF), ki zagotavljajo širokospektralno zaščito pred UVA in UVB žarki.
Priporočljiva je uporaba zaščitnih izdelkov s SPF 30 in več
Najboljša zaščita pred sončnimi opeklinami je izogibanje sončnim žarkom, kar pa pogosto ni najbolj praktična možnost. Kreme za sončenje lahko sicer močno zmanjšajo tveganje, vendar se morate zavedati, da niti najkakovostnejša sončna krema, ki ima zelo visok SPF, ne more zagotoviti 100-odstotne zaščite. Tako je vsekakor priporočljivo, da se takrat, ko so sončni žarki najintenzivnejši, zadržujete v senci. Ko kožo izpostavljate sončnim žarkom, pa je pomembno, da jo zaščitite s kremo z dovolj visokim zaščitnim faktorjem. Praviloma je dobro, da je SPF izdelka vsaj 30 (posebno če boste ves dan preživeli na plaži ali ob bazenu). Obenem upoštevajte, da višji SPF ne pomeni dolgotrajnejše zaščite. Nanos morate torej obnavljati tako pogosto kot pri izdelkih z nižjim SPF.
Kaj pomeni SPF in kako ga pravilno izbrati?
SPF oziroma zaščitni faktor (ang. Sun Protection Factor) označuje stopnjo zaščite, ki jo krema za sončenje nudi pred UVB-žarki – tistimi, ki povzročajo sončne opekline. Višja kot je številka SPF, večjo zaščito nudi. Na primer, krema z zaščitnim faktorjem 30 omogoča, da smo lahko na soncu 30-krat dlje, kot bi lahko brez zaščite, preden bi se pojavile opekline.
Osnovne vrednosti SPF in njihova učinkovitost:
- SPF 15: blokira približno 93 % UVB-žarkov
- SPF 30: blokira približno 97 % UVB-žarkov
- SPF 50: blokira približno 98 % UVB-žarkov
- SPF 50+: zagotavlja minimalno dodatno zaščito, a je pomemben za osebe z občutljivo kožo
Pomembno je poudariti, da nobena krema ne nudi 100 % zaščite. Poleg SPF je treba upoštevati tudi spektralno zaščito – izberite kreme, ki ščitijo tako pred UVB kot UVA-žarki, ki povzročajo staranje kože in povečujejo tveganje za kožnega raka.
Kako izbrati pravi SPF?
- Za vsakdanjo uporabo (kratek čas na prostem): SPF 15–30
- Za daljšo izpostavljenost soncu (na plaži, v gorah): SPF 30–50+
- Za otroke in osebe z občutljivo kožo: vedno SPF 50 ali več, z dodatno zaščito v obliki klobukov in oblačil
Ne glede na SPF je ključno, da kremo nanesemo vsaj 15 do 30 minut pred izpostavitvijo soncu in jo ponovno nanašamo vsaki dve uri, ter po kopanju ali potenju – tudi če je vodoodporna.
Izberite kremo, ki ščiti tako pred UVA- kot pred UVB-žarki
Za sončne opekline sta praviloma kriva predvsem dva tipa sončnih žarkov, in sicer ultravijolični žarki tipa A (UVA) in ultravijolični žarki tipa B (UVB). Zelo pomembno je, da izberete izdelek, ki zagotavlja zaščito pred obema tipoma ultravijoličnih žarkov (»širok spekter zaščite«). Oba tipa lahko namreč povzročita kožnega raka in sprožita pospešeno staranje kože. Obenem je dobro vedeti, da so žarki UVA daljši in da lahko prodrejo skozi steklo. Če je sonce zelo močno in če se brez zaščite zadržujete v bližini oken, lahko torej sončni žarki vašo kožo poškodujejo tudi skozi steklo. Gre za žarke, ki običajno poškodujejo globlje plasti kože, zato ni nujno, da na površini opazite kakršno koli spremembo.
Krema za sončenje z mineralnim ali krema s kemičnim filtrom?
Kreme za sončenje lahko razdelimo v dve večji skupini. Tako poznamo kreme z mineralno zaščito (»anorganske«) in kreme s kemično zaščito (»organske«). Najpogostejša mineralna filtra v kremah za sončenje sta cinkov oksid in titanov dioksid, ki se lahko uporabljata samostojno ali skupaj. Medtem ko kreme za sončenje z mineralnim filtrom na koži ustvarijo zaščitno plast, se kreme s kemično zaščito absorbirajo, aktivna sestavina pa nato sproži reakcijo, ki poskrbi za pretvorbo ultravijoličnih žarkov v toploto, s čimer se zmanjša nevarnost za poškodbe kože.
Mineralne kreme za sončenje običajno veljajo za naravnejšo, zdravju prijaznejšo izbiro, vendar pa lahko tudi v tovrstnih izdelkih pogosto najdemo potencialno škodljive snovi. Potrebno je torej natančno branje deklaracij. Vsekakor pa drži, da je tveganje za alergijske reakcije, izpuščaje ipd. pri tem tipu sončnih krem v povprečju manjše, zato so primernejše za osebe z občutljivo kožo.
Za kreme za sončenje z mineralnim filtrom je sicer značilno, da na koži pustijo belo plast, kar je glavni razlog, zaradi katerega se nemalo ljudi izogiba temu tipu krem za zaščito pred soncem. Vendar lahko danes na trgu najdemo tudi obarvane kreme za sončenje z mineralnim filtrom ali celo mineralne kreme, pri izdelavi katerih je bila uporabljena nanotehnologija (za razbitje molekul na manjše delce).
Koliko kreme za sončenje uporabiti na plaži in kako pogosto jo nanašati?
Zaščita kože je praviloma potrebna vse dni v letu. Seveda pa boste v toplejših mesecih potrebovali precej večjo količino zaščitnih izdelkov. Povprečna odrasla oseba, ki preživlja dan v kopalkah, mora za optimalno zaščito pri posameznem nanosu uporabiti približno 30 mililitrov kreme za sončenje. Obenem upoštevajte, da kreme potrebujejo približno 20 minut, preden začnejo učinkovati. Nanos je treba nato obnavljati vsaki dve uri. To velja tudi z osebe s temnejšo poltjo, ki nemalokrat zmotno verjamejo, da niti ne potrebujejo posebne zaščite, saj jih »sonce praktično nikoli ne opeče«. Kot omenjeno, je treba upoštevati tudi tiste spremembe, ki niso nujno vidne s prostim očesom in ki povečujejo tveganje za kožnega raka.
Preberite tudi: Naj bo sončenje zdravo in varno