0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaSoočanje z demenco: Svojci morajo imeti predvsem znanje

Soočanje z demenco: Svojci morajo imeti predvsem znanje

MORDA VAS ZANIMA

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi se število obolelih za demenco naglo povečevalo in napovedi za prihodnost nikakor niso obetavne. Strokovnjaki izpostavljajo demenco kot »izziv sodobne družbe«, saj bo ob nadaljnjem porastu pojava vsekakor treba celovito razmišljati, kako pristopiti k obravnavi bolezni in jo obvladati. Ne samo z vidika stroke in tesnega mednarodnega sodelovanja strokovnjakov z različnih področij, pač pa tudi iz povsem življenjskih, vsakdanjih okoliščin, ko je treba z demenco živeti. Kako se odzvati in se pripraviti na povsem nove, sila zahtevne spremembe, ki nenapovedano vstopijo v posameznikovo življenje, če demenca prizadene koga od domačih?  

- Oglas -

Kaj je demenca

Demenca je nevrodegenerativna bolezen možganov, pri kateri gre za skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri bolniku in so lahko posledica različnih bolezni. Za demenco so značilne motnje spomina, osiromašeno mišljenje in prizadetost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Prizadeto je pomnjenje in priklic novih informacij (pozabljivost), zmanjšana je zmožnost orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja in presoje, prav tako se zmanjša sposobnost obvladovanja čustev in socialnega vedenja, zelo vidno pa pri posamezniku upade tudi osebna motivacija. Z napredovanjem bolezni postaja bolnik vse manj samostojen, potrebuje dodatno nego. Pri demenci gre za viden upad intelektualnih, spominskih in spoznavnih sposobnosti, s katerimi je posameznik nekoč nemoteno razpolagal.

Prvi znaki

Kot poudarjajo v eni poglavitnih, strokovno usposobljenih organizacij, namenjenih spoprijemanju z demenco, Spominčici – Alzheimer Slovenija, Slovenskem združenju za pomoč pri demenci, vsako pozabljanje še ni demenca. O motnji govorimo takrat, ko so prvi znaki tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje.

Zlasti svojci, ki živijo z osebo, pri kateri so se prvi simptomi demence že pokazali, lahko na podlagi spremenjenega vedenja in opravljanja vsakodnevnih, tudi rutinskih opravil pri obolelem hitro ugotovijo, da mu marsikaj, tudi povsem običajnega, povzroča hude preglavice in težave. Pri govoru lahko dolgo išče prave besede, pojavijo se težave pri dnevnih nalogah, težko opredeljuje krajevne in časovne dimenzije, ves čas ponavlja ena in ista vprašanja, se vse bolj zapira vase in izogiba družbi, dnevi mu lahko minevajo ob nenehnem iskanju, izgubljanju in prestavljanju stvari, kar postane njegova glavna zaposlitev.

- Oglas -

O najočitnejših znakih motnje, ki so za marsikoga prvo opozorilno znamenje, smo povprašali dr. Leo Žmuc Veranič, dr. med., spec. psihiatrije, ki kot pomembna strokovnjakinja prav tako sodeluje z društvom Spominčica.

Lea Žmuc Veranič
Dr. Lea Žmuc Veranič

 »Pri ljudeh se začetni znaki demence kažejo različno, nekaj vpliva ima tudi vrsta demence, za katero je človek zbolel. Vendar pa lahko omenimo nekatere znake, ki se pojavljajo pogosteje na začetku: postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje in je sprva lahko zelo neopazna, pojavijo se težave pri govoru, poimenovanje predmetov postane opisno (npr. očala – to je tisto, s čimer bolje vidimo), prihaja do osebnostnih in vedenjskih sprememb, organiziranost prej utečenih funkcij in procesov je zmanjšana (za kuhanje obroka porabijo več časa, nimajo vseh sestavin doma, za en obrok gredo večkrat po sestavine v shrambo ipd.). Vse to v precejšnji meri vpliva na vsakodnevna opravila, pri katerih se pojavlja vse več težav. Predmete izgubljajo, jih prestavijo in jih nato ne najdejo, imajo težave, ko jih znova iščejo, ponavljajo vprašanja, ker so pozabili odgovor, prihaja do spremenjenega čustvovanja in razpoloženja, začnejo se zapirati vase in ne kažejo več zanimanja za dogajanja v okolici ali za družabna srečanja.«

Dr. Lea Žmuc Veranič je še povedala, da se spremembe na začetku teže opazijo, ker v človekovo življenje prihajajo postopoma in se nanje okolica sproti prilagaja, nemalokrat pa je nevarnost ravno v tem, da spremembe podcenjujemo, ker jih poenostavimo in samodejno povežemo s starostjo.

In ko demenca že napreduje …

Napredovale oblike bolezni se vsakdo ustraši, predvsem svojci, brez katerih obolela oseba ne more samostojno skrbeti zase oz. se brez njihove navzočnosti izpostavlja hudim nevarnostim pri opravljanju nekaterih opravil in potrebuje spremstvo že samo, ko gre na sprehod. Dr. Lea Žmuc Veranič pojasnjuje: »Z napredovanjem demence se začetni znaki bolezni poglabljajo, tem se pridružijo še dodatni vedenjski in psihični simptomi (agresija, depresija, halucinacije, blodnje, motnje spanja, napačne prepoznave, tavanje, apatija, izguba kontrole uriniranja, odvajanja blata, neprepoznavanje svojcev, predmetov za vsakodnevno rabo – npr. ne znajo uporabiti pribora za hranjenje, zavračajo higienska opravila ipd.).«

- Oglas -

Znano je, da lahko demenca hitro napreduje, vendar pa so pogosti tudi primeri nenadnih izboljšanj in nihanj. Na vprašanje, v kolikšni meri se pri bolniku lahko zanesemo na epizode izboljšanj, dr. Lea Žmuc Veranič odgovarja: »Danes je znanih več kot 200 različnih vzrokov za nastanek demence. Na splošno lahko govorimo o oblikah, ki se glede na vzrok lahko pozdravijo, in tistih, ki se jih ne da pozdraviti in pri katerih se klinična slika različno hitro poslabšuje. O ozdravljivih demencah govorimo npr. v primeru, ko je nekdo depresiven in je zaradi tega tudi dementen, ko pa depresijo ozdravimo, izzveni tudi demenca. Podobno je pri bolnikih, ki se jim v možganih nabira tekočina (likvor) in stiska možganovino, kar posledično povzroča demenco. V takem primeru se nekaj tekočine odstrani (z razbremenilno lumbalno punkcijo) in demenca se zelo hitro popravi. Tudi delirij, ki je pri starejših zelo pogost in ga povzročajo različna telesna obolenja (izsušenost, vnetja, poslabšanje kroničnih bolezni), ima kot posledico poslabšanje demence. Ko torej ozdravimo vzrok delirija, se popravi tudi demenca. V omenjenih primerih so izboljšanja trajnejše narave, kar pomeni, da lahko človek ponovno celo sede za volan in vozi, samostojno poskrbi zase in ponovno dobro funkcionira v okolju, kjer živi. Pogosta lastnost napredujočih demenc je tudi, da imajo bolniki boljša in slabša obdobja; v boljših zmorejo veliko več, čeprav kognitivni upad in demenca pri njih dolgoročno vseeno napredujeta. Pri bolnikih s takšno obliko demence moramo skrbno pretehtati, kaj zmorejo in česa ne.«

Kako se z boleznijo soočajo svojci

Ni si težko predstavljati, kako velik napor predstavlja dementna oseba za najbližje, saj se morajo le-ti oboleli osebi posvetiti v polni meri in pri tem seveda ne pozabiti nase in na svoje potrebe. Kaj rado se namreč zgodi, da se ob hudem trošenju lastnih zalog energije tudi sami izčrpajo, opustijo zanimanja in hobije, se resneje spopadajo z nespečnostjo, zaskrbljenostjo, depresijo in se tako znajdejo v začaranem krogu.

David Krivec
David Krivec, Spominčica

Generalni sekretar društva Spominčica David Krivec pravi: »Svojci obolelih zelo zavzeto povprašujejo po interaktivnih delavnicah v našem društvu, saj jim vključitev svojcev vanje omogoča vsaj občasno razbremenitev od skrbi za obolele člane. Neformalno izobraževanje o tej zahtevni bolezni je tudi pot do ohranjanja optimalnih spoznavnih sposobnosti oseb z demenco, s čimer se bogati tudi njihov občutek samospoštovanja in vključenosti v družbo.«

O ključnem pomenu neformalnega izobraževanja glede pravilnega soočanja s težavami demence, ki se neposredno dotikajo ravno svojcev obolelih, je na mednarodni konferenci o demenci minulo leto v Ljubljani spregovorila tudi doc. dr. Maja Trošt, dr. med., specialistka nevrologije, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Poudarila je, da ni pravilno razmišljati o demenci kot bolezni izključno ostarelih ljudi, saj v resnici prizadene vso družino, posredno pa tudi celotno družbo, saj je ta postavljena pred nov izziv, kako se v prihodnje prilagajati vse bolj naraščajočemu številu bolnikov z demenco. Kot je dejala, je ključno razširiti obstoječe izobraževalne programe, kako prepoznati in pomagati dementni osebi, ter jih narediti dostopne širšemu krogu ljudi. Na tem mestu je še posebej izpostavila težnjo, da prav svojci potrebujejo veliko pomoči in podpore, saj so pogosto že tudi sami v letih in niso več pri najboljših močeh.

Kako zamotiti dementno osebo

Alenka Virant
mag. prof. andrag. Alenka Virant

Predstavnica društva Spominčica mag. prof. andrag. Alenka Virant poudarja: »Zelo pomembno je, da oboleli kakovostno preživljajo prosti čas, saj je zanje poglavitno, da so čim bolj miselno dejavni, da urijo svoj spomin, zbranost, motoriko itn. To, da so z nečim zaposleni, je najboljši način za pomirjanje, pozitivno samopodobo in navezovanje stikov z okolico. V društvu priporočamo zlasti  dejavnosti, ki jih posameznik pozna (oz. jih je poznal) in ki temeljijo na njegovih nekdanjih spretnostih, tako da se pri njihovem izvajanju razveseli uspeha, napredka in občuti zadovoljstvo. V veliko pomoč je tudi, če dementno osebo vključimo v procese preprostih gospodinjskih opravil, jo spodbujamo pri vrtnarjenju, urjenju različnih ročnih spretnosti, pri jutranji telovadbi, rednih sprehodih itn. V poštev pridejo tudi raznolike družabne igre, utrjevanje spoznavnih sposobnosti (nizanje predmetov glede na barvo, obliko, velikost, sestavljanje slik iz posameznih delov, iskanje nasprotij – dan-noč, velik-majhen itn.)«.

O sporazumevanju z osebami, obolelimi za demenco

Pomembno je vedeti, da dementne osebe pogosto ne znajo izraziti osnovnih potreb, da so lačne, žejne, da jih zebe ali da jih kaj boli, toda obenem je treba upoštevati, da so se kljub temu še vedno sposobne sporazumevati. Na strani bližnjih in svojcev pa je, da so zadovoljivo poučeni, kako naj bi optimalno uspešna komunikacija z obolelo osebo tudi potekala. Kot utemeljujejo strokovnjaki, so za pogovor pomembni prijazen in miren pristop, vzpostavitev očesnega stika, posvečanje pozornosti govorici telesa, jasna in razločna izgovarjava, uporaba kratkih stavkov, zastavljanje razumljivih vprašanj, spretno preusmerjanje pogovora ob neprijetnih temah, izogibanje vsakršnim prepirom, skrajna mera potrpežljivosti itn.

Zakaj demenca skokovito narašča

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se bo število obolelih za demenco že do leta 2050 skokovito povečalo. Na vprašanje glede tega omenjena zdravnica dr. Lea Žmuc Veranič odgovarja:

»Demenca je večinoma bolezen starejših ljudi. Zaradi učinkovitega obvladovanja kroničnih bolezni kot posledice napredka medicine in nekaterih drugih pozitivnih dejavnikov se življenjska doba podaljšuje, s tem pa tudi število obolelih za demenco. Pri zmanjševanju pojavnosti le-te in/ali poznejšem pojavu bolezni igrata pomembno vlogo tudi preventiva in zdrav življenjski slog, ki bosta imela (oz. imata) dolgoročne učinke. O zdravem načinu življenja in preventivnih dejavnostih veliko slišimo, upoštevamo pa jih večkrat ne.«

O novih raziskavah in spoznanjih glede demence ter o pristopih zdravljenja v mednarodnih strokovnih krogih dr. Lea Žmuc Veranič še pove: »V strokovnih krogih je veliko raziskav posvečenih različnim oblikam demence s ciljem odkriti, kako bi bolezen glede na vzrok pozdravili. Poteka kar nekaj raziskav s poudarkom na zdravljenju z zdravili; nekateri rezultati so obetavni in upamo, da bodo nova in učinkovita zdravila tudi kmalu dostopna. V pripravi in teku so tudi raziskave na drugih področjih, povezanih z demenco, s ciljem zagotavljanja pomoči in podpore za čim bolj kakovostno življenje bolnikov in svojcev.«

NAJNOVEJŠE