Kako varna je vaša mikrovalovka?

Mikrovalovna pečica – eden izmed izumov, ki nam je v veliki meri olajšal življenje, predvsem v kuhinji, že desetletja pogreva mrzlo hrano, zmrznjene pripravljene jedi in ostanke. Morda ni dovolj znano dejstvo tudi to, da kar nekaj restavracij dandanes kuha samo v mikrovalovnih pečicah. V njih vsaj pogrevajo pripravljeno hrano, da je topla, medtem ko je pravzaprav skuhana že zjutraj. Večina znanstvenikov zatrjuje, da je njihova uporaba varna, vseeno pa vam jih predstavljam malce bolj pobliže.

Mikrovalovno pečico z vsemi njenimi prednostmi in slabostmi so odkrili pravzaprav popolnoma po naključju. Znanstvenik, ki je delal v laboratoriju in se ukvarjal z mikrovalovi, je ugotovil, da se je njegova tablica čokolade stopila, ko so bili vanjo usmerjeni ti valovi. Ko se mu je porodila ideja, je najprej skušal pripraviti pokovko, med »kuhanjem« jajca pa je le-to eksplodiralo. Vse skupaj je vodilo v masovno industrijo, ki nam dandanes pogosto pogreva večerjo. Najbolj pogosto mnenje pa je, da so mikrovalovne pečice varne, dokler jih pravilno uporabljamo.

uporaba mikrovalovne pečice

Segrevanje

Mikrovalovne pečice hrane ne segrevajo od znotraj navzven, pač pa obratno. Mikrovalovi delujejo na zunanjih delih hrane, zato večjih kosov mesa, denimo, ne moremo pripraviti v mikrovalovki, saj se skuha le do približno dveh centimetrov in pol v globino. V pečico pa nikakor ne smemo vstavljati kovinskih predmetov, saj lahko (predvsem tanki kovinski predmeti) odsevajo valove in tako povzročajo veliko iskrenja. Plastika, steklo in keramika pa nasprotno dovoljujejo valovom, da gredo skoznje, kar pomeni, da se tudi sami pregrevajo.

Hkrati so mikrovalovne pečice dobre za varčevanje z energijo, saj navadno uporabi manj energije, kot je je potrebno, da segrejemo hrano na štedilniku, ker hitreje segreva in svojo energijo usmerja naravnost v hrano, namesto še na okoliški zrak. Neodvisni raziskovalni centri so ugotovili, da pogrevanje hrane v mikrovalovni pečici (v nasprotju s pogrevanjem v električni pečici ali na štedilniku) lahko prihrani tudi do osemdeset odstotkov energije. Vsekakor pa bodite previdni in v mikrovalovni pečici ne segrevajte olj ali masla.

Nevarnosti mikrovalovne pečice

Plastika, ki se v mikrovalovni pečici prav tako kot hrana segreje, ni dobra za vaše zdravje. Številne vrste plastike namreč izločajo BPA, kadar jih segrevamo, številne celo do te mere, da lahko povzročijo nevrološke in razvojne težave – vsaj tako pričajo laboratorijske raziskave. Najbolj varno je, da nobene plastike ne dajete v mikrovalovko. Segrevanje vode je prav tako lahko nevarno, saj se voda segreva tako, da ne oblikuje mehurčkov, ki navadno vodo sproti hladijo. Tako se hitro segreje preko vrelišča, zato lahko včasih izbruhne kot vulkan, ko vanjo nekaj pade in »končno« zavre. Zato je najbolje, da vodo segrevate minimalno časa na nižji ali srednji temperaturi in jo ves čas preverjate.

Prav tako pa mikrovalovi ne segrevajo enakomerno, zato ni presenetljivo, če je prav zraven pogretega dela hrane nek mrzel žep, zato je priporočljivo, da hrano vsake toliko časa vzamete ven in premešate, če njena tekstura to seveda omogoča. Vsekakor zelo natančno sledite navodilom za segrevanje ali pregrevanje predpripravljene hrane. Pomembno je tudi, da je ne prižigamo brez razloga oziroma da se torej ne segreva, ko je prazna, in da je čista. Redno očistite njeno notranjost in vrata ter podstavek, na katerem se hrana vrti, uporabljajte pa tudi izključno posodo, ki je namenjena za to uporabo.

mikrovalovna pečica

Še več nevarnosti?

Delovanje mikrovalov deluje po principu spodbujanja vodnih molekul h gibanju, zato je pomembno, da v mikrovalovke ne dajete suhe hrane. Pogosto lahko preberete tudi o »uhajanju« mikrovalov iz pečice, vendar je količina pobeglih valov tako nizka, da ni nevarna. Dokler pridno sledite navodilom za uporabo mikrovalovne pečice, ste varni.

Seveda pa obstajajo tudi drugačne trditve, saj so neki španski raziskovalci ugotovili, da pogosto mikrovalovi uničijo pomembne sestavine določene hrane. V brokoliju tako z gretjem v mikrovalovki uničimo 97 odstotkov, 74 odstotkov in 87 odstotkov treh najpomembnejših antioksidantov, ki se borijo proti raku. Brokoli, pripravljen v pari, izgubi 11, 0 in 8 odstotkov taistih aminokislin. Pade tudi vsebnost vitamina B12, po drugih raziskavah pa tudi C in E.
Končni rezultati o varnosti mikrovalovnih pečic so si različni, zato je odločitev vendarle samo vaša. Najbrž pa je ideja, da je vse najboljše v zmernih količinah, še vedno najboljša.

10 stvari, ki niso za v mikrovalovno pečico

  1. aluminijasta folija,
  2. krožniki z zlatimi obrobami,
  3. drugi fini krožniki in posoda,
  4. jedilni pribor,
  5. jeklene paličice za nabodala,
  6. segrevanje hrane za dojenčke (posoda je mrzla, mleko pa lahko celo vrelo),
  7. sadje (ne delajte hitrostnih rozin) in zelenjava (prej naredite vanjo luknje),
  8. jajca,
  9. gobe za čiščenje (čeprav kroži mit, da jih tako lahko dezinficiramo),
  10. plastične ali papirnate vrečke.

Če pride do požara

  • ugasnite timer, vendar ne odprite vratc.
  • izključite iz napeljave.

Uporaba mikrovalov

Mikrovalove uporabljajo za različne stvari:

  • Za zaznavanje hitrosti avtomobilov in motornih koles.
  • Za oddajanje televizijskih programov.
  • Za zdravljenje bolečin v mišicah.
  • Za uporabo mobilnih telefonov.

Najmočnejši naravni zaviralec staranja

Prva popolnoma naravna medicinska kozmetika, ki temelji na najmočnejšem naravnem viru antioksidantov – ekstraktu kavnih jagod CoffeeBerry®. Izkoristite posebni BODI EKO POPUST! Akcija traja od 1. 2. do 15. 2. 2013.

Nega kože

PRIORI CoffeeBerry® Natureceuticals™ nega kože z izvlečkom CoffeeBerry® je terapija nege kože, ki zavira staranje s pomočjo najmočnejših rastlinskih izvlečkov  in ponuja povsem naravno alternativo ter učinkovito zavira proces staranja. S pomočjo naravne kozmetike PRIORI CoffeeBerry® Natureceuticals™ boste videti naravnost odlično, takšno pa bo tudi vaše počutje.

Vaša koža bo čvrsta, sveža in sproščena. Razstrupljanje, masaža ter tehnike za povečanje napetosti kože in izboljšanje prekrvavitve pripomorejo k naravno čvrsti, gladki koži.

CoffeBerry

Na naraven način dosega neverjetne rezultate:

  • vlaži in odstranjuje odmrle celice
  • utrjuje, blaži in pomirja
  • odstranjuje gube in gubice
  • odstranjuje učinke pigmentacije
  • obnavlja suho, zrelo in od sonca poškodovano kožo

V Sense Wellness Clubu vam bomo ob CoffeeBerry® negah brezplačno svetovali in naličili obraz s Priori mineralnimi pudri, ki se uporablja za podlago, prekrivanje, korekture in zaključni nanos:

Mineral Magic

  • 100% naravna mineralna sestava pudrov
  • zaviranje staranja
  • najboljša naravna zaščita pred prostimi radikali z ekstraktom kavnih jagod CoffeeBerry
  • široka zaščita pred UV žarki: s SPF25, UVA 10, PA+++
  • priporoča Fundacija za boj proti kožnemu raku ( Skin Cancer Foundation )
  • ekološka osveščenost, okoljska varnost
  • okolju prijazna embalaža iz biorazgradljive plastike rastlinskega izvora
  • brez parabenov
  • klinično preizkušeni
  • brez testiranja na živalih
  • brez sestavin živalskega izvora
  • okolju in živalim prijazni čopiči
  • ne mašijo por
  • ne povzročajo aken

kavne jagode

Izbirate lahko med krajšo in daljšo različico CoffeeBerry® nege obraza:

CoffeeBerry® naravna nega obraza 30 min; redna cena 48,00 €,
cena z BODIE EKO popustom -50% je 24 €.

Vidno izboljša teksturo kože in zmanjša gubice, gube so manj opazne, kožo navlaži, zmehča in jo naredi bolj prožno – vse to v samo 30 minutah. Priporočamo za vse tipe kož.

CoffeeBerry® naravna nega obraza  50 min; redna cena 80,00 €,
cena z BODI EKO popustom -50% je 40,00 €

Vključuje anti-aging masažo rok, ramen, dekolteja in masažo glave. Tretma proti staranju v kombinaciji s sproščujočo masažo, ki še poudari pozitivne učinke, vidne na vaši koži. Obnovi teksturo in vlažnost kože ter jo posvetli. Koža postane mehka in prožna.

Natisnite si kupon za popust – kliknite na kupon spodaj:

kupon sense

 

Informacije in naročila

SENSE WELLNESS CLUB
SENSE SPA CENTER D.O.O.
DUNAJSKA CESTA 154
LJUBLJANA

Telefon: 01 588 2600,
Gsm:  030 388 388
Email: [email protected]

predstavitvena informacija

Prišla bo pomlad!

0

Pomlad je čas, ko se narava zopet prebudi in veselje med nami završi. Tudi pri naših pticah je tako. Spomladi so zelo dejavne, si spletajo gnezda in povečajo svoj zarod. Vendar smo se ljudje zelo razširili in jim močno omejili ali celo odvzeli gnezdišča. Da bomo lahko vsaj deček tega popravili, pa spoznajmo danes, kako lahko naredimo pticam pravo in primerno, predvsem pa varno domovanje zanje in za njihove malčke.

Ptičja hišica

Z svojim načinom življenja smo začeli zapuščati stare visokodebelne sadovnjake. Prav tako smo začeli množično podirati stara duplasta in velika drevesa. Le takšna drevesa pa so dom za različne vrste ptic, pa tudi njihove hrane – raznih vrst žuželk in drugih živali. Določene vrste ptic, kot so čuk, smrdokavra in pogorelček, so ravno zaradi tega postale zelo redke in so se znašle pred izumrtjem. Te vrste ptic lahko uspešno vzgoje svoj zarod le v duplastih drevesih. Tem vrstam lahko pomagamo preživeti, če jim nameščamo gnezdilnice. Vendar lahko z neprimerno ali nepravilno postavljeno gnezdilnico naredimo več škode kot koristi. Tudi če gnezdilnic ne vzdržujemo, kakor je potrebno, je to vsekakor pogubno za ptiče in njihov zarod.

Največ koristnega za naše pernate prijatelje bomo vsekakor naredili, če bomo ohranjali naravna dupla in ne bomo sekali starih visokodebelnih sadnih dreves. Raje sadimo stare in visokodebelne sorte sadnega drevja. Le-ta ne potrebujejo škropljenja in nudijo ogromno hrane ter zavetja za ptice. Tudi z zapiranjem zračnih ali strešnih lin lahko onemogočamo gnezdenje ptic.

Ptičja hišica

Ko se lotimo izdelave gnezdilnice, moramo le-to izdelati tako, da je trdna, v njeno notranjost pa ne sme teči voda. Najbolje bo, da jih na zunanji strani zaščitimo z ustreznim lakom za les. Izogibajmo se kovini in plastiki. Streho prekrijmo s strešno lepenko. Zelo dobro je, da v dno navrtamo nekaj lukenj Ø 5 mm. Te luknje namreč služijo za odtekanje odvečne vode. Notranjosti gnezdilnice ne barvajmo in ne brusimo. Grobe površine namreč olajšajo mladičem pot iz gnezda. Palčka pred vhodno odprtino ni potrebna, lahko pa jo po želji namestimo.
Gnezdilnico pritrdimo na drevo tako, da ne niha in da z njeno montažo ne uničujemo ali škodimo drevesu. Torej v drevo ne vrtamo lukenj in vanj ne zabijamo žebljev. Najboljša rešitev je, da uporabimo močno žico. Le-to moramo vsako leto popuščati, da z njo ne poškodujemo drevesa. Lega gnezdilnice naj bo takšna, da ni direktno izpostavljena dežju ali ostalim neugodnim vremenskim vplivom. Tudi pretirana izpostavitev soncu ni priporočljiva. Gnezdilnic nikoli ne nameščajmo na severno ali na zahodno stran. Gnezdilnica naj bo postavljena tudi na varnem mestu tako, da je ne dosežejo plenilci. Če nameščamo gnezdilnice pticam pevkam, naj bodo na višini treh metrov, za večje ptice pa višje.

Ko imamo gnezdilnice uspešno postavljene in se v njih naselijo ptice, je zelo pomembno, da jih pri gnezdenju ne motimo. Med gnezdenjem jih lahko premotimo na različne načine: s fotografiranjem, z jemanjem jajc ali mladičev v roke, s preglasnim hrupom, ali z ostalimi motilniki. Takšno motenje močno vpliva na preživetje mladičev in naslednje leto bo ostala gnezdilnica prazna.

Ptičja hišica

Gnezdilnico moramo tudi pravilno negovati, sicer se v njej lahko zaredijo paraziti, ki uničujejo naše pernate prijatelje. Sicer se tudi ptice izogibajo starih in neočiščenih gnezdilnic. Primeren čas za čiščenje bo meseca novembra. Takrat odpremo gnezdilnico, odstranimo staro gnezdo in s strgalko postrgamo morebitno umazanijo. Gnezdilnic ne čistimo z vodo ali s čistili.

Če boste gnezdilnico namenili sovam, potem svetujem, da njeno dno prekrijemo z grobo oblasto žagovino, lahko tudi s šoto. Sove namreč ne gradijo gnezd in svoja jajca ležejo na tla. Jajca na trdih tleh pa se lahko razbijejo.

Za vse ljubitelje ptic pa imam eno lepo željo. V kolikor bodo ptičje gnezdilnice zasedle druge živali, jih pustimo in jih ne preganjamo. Včasih so to lahko netopirji, polhi, divje čebele ali sršeni. Te živali nam niso nevarne, prav tako pa je bil človek tisti, ki jim je odvzel mesta domovanja.

Če se bosteo zavzeli glede vsega, kar ste danes izvedeli, vam bodo zunanje ptice zelo hvaležne. Vso leto nas bodo razveseljevale z vsemi njihovimi vragolijami in petjem. Sam jih zelo rad opazujem, kako letajo v gnezdilnice s polnimi kljunčki hrane in skrbijo za svoj zarod. Prav tako rad poslušam njihovo prijetno petje. To petje človeka sprosti in ga v zaspani pomladi prebudi.

Ptičja hišica

Prišla bo pomlad

Zimi se izteka čas,
kmalu bo prišla pomlad.
Topel veter bo zapihal,
kmalu sneg bo stran zabrisal.

Spet se petje
pticam bo vrnilo,
prav tako se lastovkam
domov bo pomudilo!

Žafrani, zvončki in marjetice
bodo k soncu svoje cvetke pokazali.
Zaspani glog, stric gaber, pa še hrast
brste svoje bodo odprli.

Kmalu k nam bo spet prišla pomlad,
ta veseli, topel, cvetni čas,
sedaj narava se zbudila bo,
nam nasmešek na usta povrnila bo!

Avtor besedila : Domen Čurč

Rak trebušne slinavke: Kakšna prehrana pomaga proti raku?

Rak trebušne slinavke je bolezen, o kateri se vse več pogovarjamo. Vedno več raziskav dokazuje, da je med ljudmi, ki uživajo veliko sadja, manjša obolevnost za rakom trebušne slinavke.

Raziska, ki se je osredotočila na vpliv prehrane na raka trebušne slinavke

Tako je neka švedska študija pokazala, da že en agrum na dan zmanjšuje tveganje raka trebušne slinavke za polovico in celo za dve tretjini v primerjavi s skromnejšim uživanjem (manj kot enkrat na teden). Raziskava med cajunskim prebivalstvom v Louisiani, med katerim je največ raka na trebušni slinavki v Ameriki, je pokazala, da je lahko sadje celo nekakšen ‘protistrup’ za mesno hrano.

Rak trebušne slinavke povezan z uživanjem velikih količin mesa

Raziskovalna skupina z ameriškega Nacionalnega inštituta za raziskave raka je odkrila, da je med Cajuni v Louisiani, ki so se hranili večinoma s svinjino (predvsem s slanino, šunko, klobasami, narezki in svežim svinjskim mesom, običajno skupaj z rižem), obolevnost za rakom trebušne slinavke izjemno velika. Tisti, ki so uživali svinjino vsak dan, so imeli 70 odstotkov večje tveganje, da zbolijo za rakom trebušne slinavke, kot tisti, ki so svinjino uživali manj kot dvakrat na teden. Tisti, ki so uživali svinjino več kot enkrat na dan, so tveganje raka trebušne slinavke celo potrojili. Hkrati pa so imeli tisti, ki so vsak dan uživali sadje (banane, pomaranče, jagode, vloženo sadje, pomarančni sok in jabolka), le še 40 odstotkov tveganja, da zbolijo, v primerjavi s tistimi, ki so sadje uživali manj kot enkrat na dan. Več sadja, manjše tveganje.

Pravzaprav ni to nič presenetljivega. Najbolj presenetljivo je bilo spoznanje, da strastni jedci svinjine, ki so pridno segali tudi po sadju, niso bili raku trebušne slinavke nič bolj izpostavljeni kot ljudje, ki so jedli le malo svinjine! Brisanje učinka raziskovalci pripisujejo predvsem vitaminu C v sadju, dobro pa je znano, da je v sadju še vrsta drugih snovi, ki zavirajo raka in varujejo pred njim.

Lubenica
Lubenica je bogat vir likopena.

Naj bo rdeče

Likopen, rastlinsko barvilo, poznano tudi kot karotenoid rdeče barve, je pomembna učinkovina v varovalni prehrani pred rakom trebušne slinavke. Bil naj bi še veliko učinkovitejši antioksidant kot betakaroten, sorodnik iz skupine karotenoidov. Do neke mere naj bi nas ščitil tudi pred povzročitelji raka v cigaretnem dimu in v ultravijoličnem sevanju sončnih žarkov. Neka ameriška raziskava je pokazala, da premajhne količine likopena v krvi že lahko napovedujejo raka trebušne slinavke. Raziskovalci so preiskali vzorce 10 let stare krvi pri 26.000 ljudeh in iskali dejavnike, značilne za ljudi, ki so najbolj podvrženi raku trebušne slinavke. Kri ljudi, ki so zboleli za rakom, je kazala jasno razliko v prehrani: nizke koncentracije likopena. Raziskovalci so ocenili, da imajo ljudje z malo likopena v krvi več kot petkrat večje tveganje, da zbolijo za rakom trebušne slinavke, kot ljudje z veliko likopena v krvi.

Poleg paradižnika, ki je najbogatejši vir likopena v prehrani, ga veliko vsebuje tudi lubenica. Najdemo pa ga celo v kuhanem krompirju.

Trebušna slinavka bolečine

Manj mesa, več stročnic

Med drugimi živili, ki morda vplivajo na zmanjšanje tveganja, so še stročnice. Obširna raziskava, ki je potekala v več državah, je pokazala, da ljudje, ki vsak dan uživajo stročnice, tudi sojo, 40 odstotkov redkeje obolevajo za rakom trebušne slinavke kot tisti, ki stročnice uživajo manj kot enkrat na teden. Zasluge za to naj bi imeli zaviralci proteaz v fižolu in tudi druge snovi v njem.

Rak trebušne slinavke je najbolj razširjen tam, kjer uživajo veliko maščob. To pa gre prej pripisovati mesu kot maščobam. Številne študije kažejo, da preveč mesa z žara kakor tudi prekajenih in soljenih izdelkov iz svinjine povečuje nevarnost za raka trebušne slinavke.

V neki japonski raziskavi je uživanje mesa vsaj enkrat na teden tveganje za raka trebušne slinavke povečalo za 50 odstotkov. Neka študija na Švedskem je ugotovila, da posebno uživanje na žaru pečenega mesa – ne pa tudi mesa, pripravljenega na druge načine – povečuje nevarnost za raka trebušne slinavke. Ameriška raziskava v Los Angelesu pa pokazala, da je bilo med ljudmi, ki so vsaj petkrat na teden uživali govedino, obolevnost za rakom trebušne slinavke dvakrat večja. Zanimivo je tudi, da imajo živali, ki jih krmijo z veliko maščob, pogosto poškodovane celice v trebušni slinavki.

Kaj bi še moglo spodbujati raka trebušne slinavke, če ga ne zgolj maščoba v mesu? Verjetni krivec so nitrozamini, ki se lahko ustvarjajo iz natrijevega nitrita. Tega uporabljajo kot konzervans v mesninah. Vitamin C pomaga zavirati delovanje nitrozaminov, kar pojasnjuje, zakaj sadje, bogato z vitaminom C (na primer gvajana, agrumi, jagode, kivi, črni ribez), tako učinkovito varuje pred boleznijo.

Od trenutka, ko celico prizadene genska sprememba, ki se ji reče mutacija, pa do časa, ko se pojavi tumor, lahko mineta dve desetletji ali tri. Dokazano je, da lahko s prehrano vplivamo na rakav proces na mnogih stopnjah – od začetka, do rasti in širjenja. Zato pazimo na svojo prehrano in dnevno uživajmo čim več sadja, saj se na ta način lahko morda izognemo tudi raku trebušne slinavke.

Gobe Reishi
Medicinska goba svetlikava pološčenka (reishi) kaže zelo dobre rezultate pri zdravljenju raka trebušne slinavke. Preučujejo jo predvsem na Japonskem in v Rusiji.

Rak trebušne slinavke

Rak trebušne slinavke je peti najpogostejši rak prebavil pri moških in sedmi pri ženskah in obenem četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. V razvitem svetu (Evropa, ZDA) opazijo 10 do 13 primerov na 100.000 prebivalcev letno. Tveganje narašča s starostjo. Med dejavniki tveganja, ki verjetno vplivajo na razvoj raka trebušne slinavke, so:

Kljub napredku na področju diagnostike raka trebušne slinavke ga še vedno pri večini bolnikov odkrijejo prepozno, ko ni več odstranljiv. Zgodnji klinični znaki raka trebušne slinavke so namreč nejasni in se najpogosteje kažejo kot:

  • anoreksija
  • hujšanje
  • neugodje v trebuhu in
  • slabost.

Ravno nespecifična narava simptomov pogosto pripomore k bolj pozni postavitvi diagnoze. Značilni simptomi se običajno razvijejo šele takrat, ko prične tumor vraščati v sosednje organe ali ko začne motiti delovanje organov.

Ni kriva kava

V zgodnjih osemdesetih letih je nekaj študij pokazalo, da bi kava lahko povzročala raka trebušne slinavke. Že dve skodelici kave na dan naj bi to nevarnost celo podvojilo. Od takrat je kak ducat dobro vodenih raziskav po svetu pokazalo, da niti običajna kava niti kava brez kofeina nista nevarni. Zaradi tega je velika večina raziskovalcev prečrtala kavo s spiska krivcev za raka trebušne slinavke.
Podobno velja za čaj. Opravljenih je bilo najmanj deset študij, v katerih so preučevali vpliv čaja na raka trebušne slinavke, in večina ni pokazala ničesar. V neki britanski analizi sicer poročajo, da tri ali več skodelic čaja na dan podvoji tveganje za raka trebušne slinavke, po drugi strani pa so italijanski znanstveniki ugotovili, da pitje čaja pravzaprav zmanjšuje nevarnost za polovico! Preostalih 80 odstotkov poročil povezav ni našlo.

trebušna slinavka

Vsak dan uživajmo sadje

AGRUMI: pomaranče (španska, jaffa, popkasta, seviljska), mandarine, klementine, limone, citrone, grenivke (rumena, rdeča), kumkvat, satsuma, ugli (križanec tangerine, grenivke in pomaranče)
DRUGO TROPSKO SADJE: gvajana, kivi, mango, pasijonke, melone, ananas, karambole, kaki, banane, smokve, kaktusove smokve, granatna jabolka
JAGODIČASTO SADJE: črni, rdeči in beli ribez, borovnice, maline, robide, gozdne in vrtne jagode, kosmulje
KOŠČIČASTO SADJE: breskve, nektarine, marelice, češnje, datlji, slive
DOMAČE SADJE ali sadje iz naše okolice: hruške, jabolka, grozdje, melone, lubenice, dinje
SUHO SADJE: smokve, hruške, breskve, slive, marelice, datlji, banane, ananas, rozine, jabolka

Medicinska goba svetlikava pološčenka (reishi) kaže zelo dobre rezultate pri zdravljenju raka trebušne slinavke. Preučujejo jo predvsem na Japonskem in v Rusiji.

Preberite si tudi, kako marelice pomagajo preprečevati raka.

Prehrana pri gripi in prehladu

Mrzli dnevi v dar je marsikomu prinesejo tudi prehlad in gripo. Za prehlad ni učinkovitega zdravila, čeprav naj bi po nekaterih raziskavah lahko čas njegovega trajanja skrajšal cink. Za dobro imunsko obrambo nasploh pa poskrbimo z zdravo, uravnoteženo prehrano, z veliko sadja in zelenjave.

Zdaj že vsi vemo, da prehlad povzroča več kot 200 virusov. Staknemo pa ga največkrat prav pozimi, ko se zadržujemo skupaj z obolelimi v istih prostorih. Vsi dobro poznamo klasične simptome prehlada, predvsem vneto grlo, kihanje, kašljanje, zamašen nos, utrujenost, glavobol in povišano temperaturo. Zaradi kihanja in kašljanja obolelih se okužba hitro širi. Bodimo pozorni tudi na kljuke vrat in na telefonske slušalke, kjer virusi lahko preživijo nekaj ur. Zaradi tega je priporočljivo pogosto umivanje rok! Tudi stres, izčrpanost in depresija so dejavniki, ki znižajo odpornost in lahko vplivajo na širjenje prehlada.

Gripa in prehlad

Za prehlad ni učinkovitega zdravila, zato je najbolje, da ga skušamo preprečiti. Pri tem igra ključno vlogo dober imunski sistem. Zanj poskrbimo tudi z zdravo, uravnoteženo prehrano, bogato s svežim sadjem in zelenjavo. Tako sadje kot zelenjava so vir vitaminov, predvsem vitamina C in flavonidov. Nekatere raziskave so potrdile, da cink skrajša trajanje prehlada, zato je priporočljivo v prehrano vključiti tudi živila, ki ga vsebujejo. Najboljši vir cinka so jetra, rdeče meso, jajca in ostrige. Cinkova dopolnila lahko dobimo tudi v lekarnah, vendar ne deluje v vseh oblikah enako. Strokovnjaki za prehrano namreč menijo, da je cink še posebno učinkovit, če se veže z beljakovinami.

Pri prehladu ali gripi je zelo priporočljiv naravni C-vitamin. Zato večkrat na dan uživajmo čim bolj sveže pomaranče, grenivke, kivi, volčje jabolko, sladkorno jabolko, liči, pasijonko, kaki, granatno jabolko, pomelo, mango, ananas, sveže sesekljan zeleni peteršilj – listi kot dodatek jedem, hren, brokoli, cvetačo, surovo kislo zelje, papriko in paradižnikov sok. Jejmo, kadar smo lačni, in prisluhnimo svojemu telesu. Ob tem pijmo tudi dovolj tekočine (šest do deset kozarcev dan), da preprečimo dehidracijo in pospešimo izločanje sluzi. Priporočamo predvsem vodo, pa tudi nekatere vroče napitke in čaje.

Pogrejmo se

Vroče napitke lahko pripravimo tako, da:

  • vroči vodi dodamo limonin sok in žlico medu. Limona ima veliko vitamina C, med pa blaži bolečine v grlu
  • vroči vodi dodamo limonin sok, pomarančni sok, med in nekaj kapljic viskija.

Odpornost
Ko nam pade odpornost, si lahko pomagamo z naravnimi zdravili in čaji.

Čaji

  • Čaj iz bezgovih cvetov nas dobro pomirja, pospešuje znojenje in deluje protivnetno.
  • Lipov čaj znižuje vročino pri prehladu in gripi. Lajšal naj bi tudi glavobol, ki ga povzroči stres, pomirja um, krepi spanec in zmanjša živčno napetost. Po nasvetih starih ljudskih izročil pripravimo lipov čaj tako, da čaju dodamo dve žlici medu in dve žlici melisnega cvetja. Čaj pijmo po požirkih, noge pa dajmo v primerno veliko posodo s toplo vodo. Zagotovo se bomo dobro prepotili. Pozneje noge dobro obrišimo, slecimo prepotena oblačila in pojdimo v posteljo. Spalnica naj bo dobro prezračena in zrak naj ima primerno vlažnost. Vročino bomo tako pregnali vsaj za nekaj časa.
  • Čaj iz listov malinjaka priporočajo kot sredstvo za grgranje pri vnetem grlu.
  • Čaj iz melise dobro lajša vročinska stanja pri prehladu in gripi.
  • Čaj iz poprove mete lajša slabost in je koristen pri prehladu in gripi, zlasti skupaj z bezgom. Šipkov čaj je bogat z vitaminom C. Priporočamo ga pri prehladu, gripi in okužbah. Lahko mu dodamo sveže sokove agrumov.

Pekoča pomoč

V komplementarnem zdravilstvu za odpiranje zamašenega nosu in sploh lajšanje simptomov prehlada in gripe uporabljajo česen in čebulo. Česen ima antibakterijske in protivirusne lastnosti. Česen in čebulo priporočajo predvsem kot presni zelenjavi, samostojno ali kot dodatek drugim jedem.
Zelišča in začimbe, ki blažijo simptome prehlada in gripe, so še:

Odporni na gripo

Tudi gripo povzročajo številni virusi. Pojavlja se v zimskem času in velikokrat ima obolevnost epidemično razsežnost. Širi se zelo hitro, predvsem v vrtcih, šolah, domovih za starejše in drugih ustanovah. Navadno se začne nenadno s prehladom, vročino, bolečinami v sklepih in mišicah, smrkanjem in kihanjem. Kmalu se lahko razvijejo še drugi znaki, kot so vneto grlo, suh, dražeč kašelj, boleče oči, utrujenost, glavobol in splošna slabost. Oboleli večinoma nimajo teka.

V obrambi pred okužbami moramo pred zimo paziti, da nam odpornost na okužbe ne pade, ampak da je najboljša možna. Pri visoki odpornosti oziroma dobri telesni pripravljenosti bo gripa, če jo dobimo, prav gotovo blažja.

Nekaj nasvetov za ohranjanje dobre odpornosti

  1. Jejmo uravnoteženo, zdravo prehrano, z veliko svežega presnega sadja in zelenjave. Pri izbiri sadja in zelenjave upoštevajmo, da vsebujejo veliko betakarotenov, vitamina C in E ter flavonide. Hrana naj bo bogata tudi s selenom in cinkom. Cink dobimo z mlečnimi izdelki, ribami, školjkami, rdečim mesom, jajci, ostrigami in iz polnovrednih žit, stročnic, kalčkov, česna in koreničja, kar je predvsem pomembno za vegetarijance. Vir selena so mlečni izdelki, ribe, meso, polnovredna žita, stročnice, zelena listnata zelenjava, gobe, česen …
  2. Obroki naj vsebujejo tudi zadosti visokovredne beljakovinske hrane (ribe, stročnice, semena, oreščki …), maščobe naj bodo primerne sestave – z veliko nenasičenih maščobnih kislin (ω – 6 in ω – 3), brez   transmaščobnih kislin – in seveda sestavljene ogljikove hidrate, torej polnovredna žita in izdelke iz njih.
  3. Naredimo vsak dan nekaj aerobnih vaj.
  4. Bodimo čim več na svežem zraku.
  5. Izogibajmo se stresu, preobremenjenosti.
  6. Ne hodimo v večjo skupino ljudi, kadar gripa razsaja.
  7. Uživajmo čaj ali tablete ehinaceje (ameriškega slamnika).
  8. Koristno je tudi uživanje česna ali česnove tinkture.

Zapomnimo si, da imajo virusi, ki so povzročitelji gripe, neskončno veliko možnost mutacije, tako da odpornost proti enemu ne jamči imunosti na naslednje.
Če se nalezemo gripe, bolezen vzemimo z vso resnostjo, ker predvsem pri starejših, otrocih in kroničnih bolnikih lahko povzroči resne zaplete. Ne hodimo za vsako ceno v službo in na srečanja, raje ostanimo doma in počivajmo v postelji ter zbijajmo vročino …

Zeliščni čaj

Če zbolimo …

Prehrana je ena najboljših obramb proti gripi. Naj bo uravnotežena z veliko svežega sadja in zelenjave oziroma, kot smo že povedali, v svoj jedilnik vključite temno zelenjavo, rumeno in oranžno sočivje, sadje, mleko, oreščke, semena, celo zrnje, žitne kalčke, agrume … Kadar smo lačni, si privoščimo paradižnik, brokoli, zeleno papriko, jagode, dinje, zelje, fižol, jajca in polnovredni kruh. Vedno se ravnajmo po svojem teku, obroki hrane naj bodo hranilni, vendar majhni! Krepilen obrok je kurja juha z zelenjavo (kot pri prehladu).

Zaradi povišane telesne temperature in potenja pijmo veliko tekočine, kot so voda in različni sveži sadni sokovi (ne sirupi). Ne pijmo alkohola. Pijača naj ne vsebuje kofeina. Zelo primerni so podobni čaji, kot smo jih našteli pri prehladu. Priporočamo vam tudi ječmenovo vodo in čaj iz črnega ribeza, ki pomaga pri premagovanju okužb in umirja vneto grlo. Presni hrani pa dodajmo česen ali zaužijmo česnovo tinkturo, česnov sok ali česnove kapsule.

Po ljudski medicini vino iz bezgovih jagod in čebulna juha znatno lajšata simptome gripe. Oboje namreč vsebuje bioflavonide, za katere je znano, da krepijo imunski sistem.
Ljudsko zdravilstvo priporoča tudi čaj iz rmana, poprove mete in bezgovih cvetov.
Za izboljšanje teka naj bi večkrat na dan popili skodelico čaja iz rmana in navadne melise.

Nekaj zdravih receptov

Ječmenova voda

Sestavine:

  • žlica ječmena
  • 1 l vode
  • sok 1 limone
  • 1 do 2 žlici medu

Priprava: ječmen pustimo dobro uro vreti v litru vode. Tekočino nato odcedimo, nekoliko ohladimo in dodamo limonin sok ter med.

Pomarančni poparek

Sestavine:

  • 2 neškropljeni bio pomaranči z lupino vred narežite na koščke
  • pol litra vrele vode
  • 1 do 2 žlici medu

Priprava: narezane koščke pomaranče prelijmo z vrelo vodo in pustimo stati dobre pol ure. Nato odcedimo in pri tem dobro ožamemo koščke pomaranč. Na koncu primešamo med in pijemo po požirkih. Poparek znižuje vročino.

Pelinov med

Sestavine:

  • 1 g pelina v prahu
  • žlička medu

Priprava: pelin pomešamo z medom in ga uživajmo enkrat do dvakrat na dan. Pelin vsebuje veliko grenčin, ki znižujejo vročino, skrajšujejo trajanje gripe in izboljšujejo počutje. Za majhne otroke in nosečnice ni priporočljiv!

Česnov sladki sok

Sestavine:

  • 5 strokov česna
  • 5 čajnih žlic sladkorja
  • 100 ml vode

Priprava: zmečkamo ali drobno sesekljamo pet strokov česna, dodamo sladkor in vodo. Vse skupaj segrevamo, dokler ne zavre, odstavimo in precedimo. Dobljeno tekočino ves dan pijmo po žlicah. Sok naj bi lajšal kašelj pri gripi in prehladu ter bronhitis.

Prebivalci Salomonovih otokov zaradi spora pobili delfine

0

Naseljenci vasi na Salomonovih otokih so zaradi spora za ohranitev delfinov pobili 900 živali. Kot razlog navajajo, da jim Inštitut Earth Island, ki se zavzema za ohranitev in zaščito delfinov ni plačal obljubljenih 400.000 dolarjev, za ustavitev tradicionalnega lova na delfine.

Solomonovi otoki

Na drugi strani Earth Island odgovarja, da je bila pokol kriva ‘odpadniška’ skupina otočanov, s katerimi se ni dalo pogajati in so se zaradi zaslužka lova na delfine lotili na lastno pest. Kako je do nesporazuma prišlo še ni jasno, saj vsaka stran zagovarja svoja stališča, je pa precej bolj jasen razultat tega spora, ki je eden največjih pobojev delfinov na tem območju v zadnjih letih.

Motovilec je prva izbira med okusnimi solatami

Motovilec je samonikla rastlina – solata, ki jo danes gojijo po vsem svetu. Prava domovina motovilca pa je naša stara celina Evropa. Pred desetletji smo ga poznali kot poljsko solato. Dobro se spominjam, kako sva z babico zgodaj spomladi s košarico v roki šli na bližnji travnik ali polje nabirat slastni motovilec.

Motovilec je prva izbira za zdravo in bogato solato

Travniki in polja so nam nudili zdrave rastline, saj niso bili »prepojeni« z raznovrstnimi kemikalijami, kot je to pogosto danes. V tistem času je bilo za nas otroke nabiranje te poljske solate še poseben užitek, saj so nas babice seznanjale tudi z drugimi vrstami rastlin, predvsem z zdravilnimi, ki smo jih prav tako nabirali za domačo lekarno ali za prodajo in si otroci tako zaslužili še nekaj denarja, ki ga je bilo v tistih časih bore malo.

Seveda tedaj še ni bilo toliko trgovin, kot jih je danes, kjer si skozi vse leto kupujemo najrazličnejše vrste solat, med njimi tudi motovilec. Tudi v semenarnah ni bilo možno kupiti semena motovilca, tako da ga nismo mogli gojiti na domačem vrtu.

Motovilec na našem vrtu

Danes ga, če le imamo vrtiček, lahko gojimo vsi, ki stavimo na zdravo pridelavo zelenjave. Najrazličnejše solate imamo sedaj na voljo tako rekoč vse leto, če ne drugače pa iz tople grede. Ker dobro prenaša nižje temperature, je pozna jesenska setev motovilca lahko naša prva spomladanska solata z domačega vrta, ki nam z vitamini, rudninami in s svežim okusom narave obogati enoličen in z mikrohranili osiromašen zimski jedilnik.

Dobri poznavalci solat doma pridelani motovilec prav gotovo postavimo na prvo mesto med vsemi solatami. Njegovi nežni, polni, prav nič vodeni listi nam v ustih pričarajo žametno-svilnat občutek in edinstven nekoliko sladkast okus.
Za široko potrošnjo motovilec pridelujejo v velikih, sodobnih rastlinjakih, od koder prihaja na trg od pozne jeseni do poznih pomladanskih mesecev.

Izberite kakovosten motovilec

Motovilec sestavljajo kratki ali daljši – odvisno od sorte – listi, suličaste oblike, ki so pri vseh sortah zraščeni v rozeto. Strokovnjakom je do danes uspelo vzgojiti več deset različnih sort motovilca. Sorte z majhnimi listi so boljšega okusa. Pri pripravi motovilca z manjšimi listi pustimo rozeto celo, ko pa pripravljamo motovilec z večjimi listi, rozeto raztrgamo oziroma uporabljamo le velike liste.

Motovilec

Kakovosten motovilec je temnozelene barve, rozete so kompaktne, listi pa čvrsti. Kakovosten in suh motovilec v dobro zaprti posodi lahko hranimo v hladilniku do štiri dni.

Temnozeleno bogastvo

Energijska vrednost motovilca je nizka, saj 100 gramov vsebuje le 12 kilokalorij (48 kilojoulov), zato je to primerno živilo pri raznih hipokaloričnih dietah. Ob malo kalorijah pa vsebuje tudi obilje koristnih snovi.

MAGNEZIJ

Temnozeleni listi kakovostnega motovilca vsebujejo veliko magnezija. Magnezij je eden najpomembnejših rudnin, ki pripomorejo k zdravju. Sodeč po raziskavah pomaga kakim 300 procesom v telesu, povezanih z encimi, prav tako pa lahko preprečuje ali zdravi številna kronična obolenja.

Sodobni ljudje, ki uživajo veliko industrijsko predelane hrane, imajo v telesu premalo magnezija. Poleg nepravilne prehrane pa njegovo količino močno zniža stres, nekatere bolezni in zdravila ter intenzivna telesna dejavnost.

Magnezij sodeluje pri proizvodnji energije, delovanju živčevja, sproščanju mišic ter rasti kosti in zob. Skupaj s kalcijem in kalijem uravnava ritem srca in strjuje kri, pomaga pa tudi pri proizvodnji in uporabi inzulina.

KALIJ

Zdravi listi motovilca so bogat vir kalija, ki skupaj z drugimi elektroliti prenaša živčne signale, sproža mišično krčenje ter uravnava srčni utrip in krvni tlak.

ŽELEZO

Motovilec je omembe vreden vir železa in fosforja. Železo zdravi slabokrvnost, ki je posledica njegovega pomanjkanja. Pri optimalni preskrbi telesa z njim je telo vitalno, imunski sistem dobro deluje, duh pa je naostren. Železo poživi tudi celično dihanje. Sodeluje še pri zadostni tvorbi rdečih krvnih telesc.
Motovilec zato priporočamo ženskam, ki imajo zelo močne menstruacije, da z njim nadomestijo izgubljeno železo. Da bi povečali izkoristek železa iz motovilca, je priporočljivo dodajanje vitamina C – torej namesto kisa solato okisamo z limono!

FOSFOR

Poglavitna naloga fosforja je, da sodeluje s kalcijem pri gradnji in ohranjanju močnih kosti in zob, odločilno vlogo pa ima tudi pri dovajanju energije v vse celice telesa.

VITAMINI

Motovilec je bogat tudi s provitaminom A, ki krepi vid in zmanjša tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, vitaminoma B6 in B9, folno kislino in vitaminom C – ima ga kar trikrat več kot glavnata zelena solata.
Korenine motovilca vsebujejo tudi nekaj valerijanske kisline, ki pomirjajoče deluje na želodec in kaže na sorodstvo z baldrijanom.

KLOROFIL

Temnozeleni listi motovilca so bogati s klorofilom, ki mu pripisujejo očiščujoče lastnosti telesa in izboljševanje krvi.

Solata iz motovilca z orehi

Solata iz motovilca

Sestavine za 2 osebi:

  • 250 g očiščenega motovilca
  • žlica mandljevega olja
  • sok polovice limone
  • ščep soli
  • žlička sesekljanega drobnjaka.

Priprava: očiščen, opran in osušen motovilec prelijemo s prelivom iz olja, limoninega soka, soli in drobnjaka, dobro premešamo in takoj ponudimo.

Motovilec z melono in orehi

Sestavine za 2 osebi:

  • 250 g motovilca
  • polovica manjše melone.

Za preliv:

  • 125 ml sladke smetane
  • 1 do 2 žlički pikantne gorčice
  • ščep ingverja
  • 2 jedilni žlici na grobo sesekljanih orehovih jederc
  • ščep soli

Priprava: motovilec dobro operemo in odcedimo, melono očistimo semen in meso narežemo na manjše kocke. Vse skupaj damo v primerno veliko skledo in prelijemo s sestavinami za preliv. Takoj postrežemo.

Preverite tudi: Popolni vodnik za gojenje solate na vrtu

Pastinak – sredozemska zelenjava odkopana iz pozabe

Ključni poudarki:

  • Pastinak je stara korenovka z nizkim glikemičnim indeksom, bogata z vlakninami, vitamini in minerali.
  • Ima močan, sladkast okus, podoben korenju in peteršilju; po zmrzali postane še bolj aromatičen.
  • Deluje diuretično, razkuževalno in pomaga pri raztapljanju ledvičnih ter žolčnih kamnov.
  • Uživamo ga surovega ali kuhanega; primeren je za juhe, solate, sokove, moko in celo vino.

Pastinak (Pastinaca sativa)  ali navadni rebrinec je stara in že skoraj pozabljena vrsta zelenjave, ki danes ponovno pridobiva na priljubljenosti. Ta sladka, škrobnata zimska korenovka je zdrava zamenjava za krompir, saj je odličen vir prehranskih vlaknin, vitaminov, rudnin in hkrati vsebuje le malo kalorij in ima nizek glikemični indeks.

Pastinak je korenasta vrtnina, ki je doma v Evropi, a ga danes gojijo tudi v Ameriki. Izviral naj bi iz Sredozemlja, v naše kraje pa naj bi ga prinesli Rimljani. (V rimskih časih naj bi ga uporabljali tudi kot afrodiziak.) Poleg repe je bil eno izmed glavnih živil naših prapradedov. Izrinil ga je šele krompir.

Pastinak rastlina

Kaj je pastinak?

Pastinak je korenovka, ki izvira iz Evrope in Azije. Je bližnji sorodnik korenja in peteršilja, vendar ima svoj edinstven okus in hranilno vrednost. Njegov koren je podoben korenju, vendar ima bolj kremasto belo barvo in slajši, bolj zemeljski okus. Nekoč je bil pomemben del evropske prehrane, zlasti pred uvedbo krompirja iz Amerike. Vsebuje vrsto hranilnih snovi, ki ga naredijo odličnega za vključitev v sodobno prehrano.

Ker mu vročina ne prija, so ga v Sredozemlju poznali kot manjšo korenovko, medtem ko bolj proti severu zraste večji. Obstaja pa še en razlog, da ga v toplih krajih ne cenijo preveč. Da dobi svoj značilen poseben okus, mora malo zmrzniti. Danes ga veliko uporabljajo predvsem v Velki Britaniji, kjer iz njega izdelujejo vino, pivo, žganje in različno pecivo. Italijani imajo zanj še en zanimiv način uporabe. Da bi dobili kar najboljši pršut, s pastinakom krmijo svinje.

Pastinak ima okus po peteršilju in korenju

Nekateri viri pastinak omenjajo kot korenasto zelenjavo, ki ima okus po peteršilju, drugi kot debel bledikav peteršilj z okusom po korenju. Strokovnjaki za pripravo hrane ugotavljajo, da je njegov okus vsekakor močan in poseben, zato priporočajo preudarno uporabo te vrtnine. Pastinak lahko kupimo v trgovinah skozi vse leto, oprane korene pa lahko več tednov hranimo v pokriti posodi ali vrečki v hladilniku.

Pridelava pastinaka na domačem vrtu

Pastinak ali navadni rebrinec lahko pridelamo sami na domačem vrtu, raste pa tudi v naravi po travnikih, pašnikih, na ozarah med njivami. Če imamo možnost, da ga pridelamo sami, korene shranimo v vlažni mivki v hladni kleti.

Kupljena semena posejemo na stalno mesto (zemlje ne smemo pognojiti s hlevskim gnojem, ker ga ne prenaša), kalijo 15 do 20 dni. Počakamo, da sadike nekoliko zrastejo, nato jih zredčimo. Zrasli bodo dolgi, beli koreni, ki jih zaradi odpornosti na mraz lahko izkopavamo iz zemlje tudi v toplejših zimskih dneh. Svetlo rumeno do belo meso korena bo še bolj aromatično po prvi zmrzali, ko se zaradi mraza začne škrob spreminjati v sladkor.

Pastinak ali navadni rebrinec
Pastinak ali navadni rebrinec raste v naravi po travnikih, pašnikih in na ozarah med njivami.

Hitro prevlada

Pastinak lahko uživamo toplotno obdelan ali surov. Oglejmo si nekaj možnosti, za njegovo uporabo.

  • V prigrizku: očiščen koren pastinaka narežemo na ploščice, na katere lahko nadevamo po svojem okusu izbrano zelenjavo, sadje, oreščke in sir, na primer orehe, lešnike, mandlje, rezine ananasa in jabolk, jagode in podobno.
  • V solati: koren pastinaka dobro očistimo in naribamo. Po svojem izboru lahko dodamo še drugo zelenjavo, ki ji ni tuj okus po korenju in peteršilju. Polijemo s kakovostnim hladno stiskanim oljem in domačim jabolčnim kisom ter po okusu začinimo. Tako pripravljeno surovo jed lahko ponudimo tudi kot prilogo k jedem.
  • Kot moko: koren posušimo in ga nato zmeljemo v prah, ki ga lahko uporabljamo kot začimbo ali kot moko. Iz moke lahko pripravimo okusen kruh in različne vrste peciva (značilne za Veliko Britanijo). Pri tem lahko pastinakovi moki po želji dodamo še druge (žitne) moke po lastnem izboru.
  • Sok: zaradizelo močnega okusa in arome ga običajno redčimo z drugimi blažjimi sokovi, jabolčnim, češnjevim, višnjevim, grozdnim ali sokom mladega korenja. Njegovo pitje priporoča tudi ljudsko zdravilstvo.
  • Kuhanega lahko pripravimo v različnih juhah in enolončnicah, solatah, prilogah in prikuhah. Vendar zaradi posebnega in močnega okusa z njegovo uporabo raje ne pretiravajmo, da ne prevlada.

Malo je le kalorij

  • Pastinak je odličen vir prehranskih vlaknin, ki pomagajo ohranjati redno prebavo in varujejo pred rakom na črevesju.
  • Oskrbuje nas z vitamini. Med njimi sta vitamina C in E (antioksidanti). Največ vitamina C vsebujejo mladi listi. Vsebuje tudi folno kislino, ki je potrebna za zdrave krvne celice, vpliva na možnost zanositve in v prvih treh mesecih nosečnosti bistveno zmanjša tveganje za pojav prirojenih nepravilnosti pri zarodku, še zlasti spine bifide in zajčje ustnice. Vsebuje tudi omembe vredne količine niacina (vitamin B3), tiamina (vitamin B1) in riboflavina (vitamin B2).
  • Kot korenovka je bogat vir rudnin, predvsem magnezija, kalija, bakra, silicija, klora in fosforja.

Zanimiva je tudi nizka kalorična vrednost pastinaka, saj 100 gramov vsebuje le 55 kalorij. Zato je priporočeno živilo pri shujševalnih kurah.

Pastinak

Počisti in razkuži

Pastinaku pripisujejo kar nekaj zdravilnih lastnosti.  Tako kot sorodne korenovke (korenček, peteršilj …) je pomembna zelenjava za zdravo in uravnoteženo prehrano. Zaradi vsebnosti eteričnega olja v črevesju deluje razkuževalno in spodbuja zdravo črevesno floro. Da ta učinek dosežemo, ga moramo uživati surovega, ker pri toplotni obdelavi eterična olja izhlapijo.

Pastinak deluje tudi kot diuretik, čisti sečne poti in sodeluje pri raztapljanju ledvičnih kamnov. Njegove sestavine koristijo še ožilju, krepijo pljuča in dihalne poti (sapnice). Ljudska medicina priporoča za raztapljanje žolčnih kamnov pitje tekočine, v kateri se je kuhal koren pastinaka, po kozarec zjutraj in zvečer več tednov zapored.

Pastinakov sok je bogat vir rudnin. Tako naj bi uživanje enega do dveh kozarcev mešanega pastinakovega soka na dan v obdobju nekaj tednov izboljšalo videz nohtov in las. Pitje soka naj bi prispevalo tudi k boljši prebavi, prehodnosti dihalnih poti in pomagalo odpraviti ledvične kamne.

Recepti za pastinak

Pastinak lahko uporabimo tudi v številnih receptih, odličen je v juhah, pripravimo pa lahko tudi sladico.

zelenjavna juha s pastinakom

Zelenjavna juha s pastinakom

Sestavine za 1 osebo:

  • 250 ml vode
  • manjše korenje
  • pol manjšega korena peteršilja
  • četrt korena pastinaka
  • 1 krompir
  • 3 do 4 cvetovi brokolija
  • kavna žlička oljčnega olja
  • česen po želji

Priprava: korenje, peteršilj in pastinak narežemo na kolute, krompir na kocke. Nato zelenjavo stresemo v vodo in kuhamo približno 20 minut. Tri do štiri minute pred koncem dodamo cvetove brokolija. Kuhano juho umaknemo z ognja, ji dodamo nekaj kapljic oljčnega olja in jo začinimo s strtim česnom. Če česna ne maramo, dodamo sesekljan zelen peteršilj. Ker je čas nabiranja čemaža, lahko juho začinimo tudi z njim.

Rižev desert z listi pastinaka

Sestavine za 1 osebo:

  • 30 g riževih kosmičev
  • 70 g posnete skute
  • žlička svežih sesekljanih listov pastinaka
  • srednje veliko jabolko
  • kavna žlička medu
  • cimet po okusu

Priprava: v 100 mililitrih vode kuhamo riževe kosmiče dobrih pet minut. Pustimo, da se ohladijo. Riževo kašo, skuto in na drobno sesekljane liste pastinaka zmešamo v gladko kremo. Jabolka olupimo, narežemo na osmine, dodamo limonin sok, cimet, malo vode in v lončku dušimo, da se jabolka zmehčajo. Na koncu jim dodamo med in jih ohladimo. Postrežemo v visokih kozarcih, kamor izmenično nalagamo dušena jabolka in riževo kremo. Za okras lahko uporabimo sveže metine liste.

Pastinakovo vino

Sestavine:

  • 1 kg pastinakovega korena
  • 5 litrov vode
  • 1,2 kg sladkorja
  • sok 5 limon
  • vinske kvasovke

Priprava: korene zmeljemo in zalijemo s predpisano količino vode, dodamo sladkor in limonin sok. Mešanico dobro premešamo in dodamo vinske kvasovke. Šest do sedem dni mešanico pustimo vreti v pokriti posodi. Nato tekočino odlijemo in jo nalijemo v tako imenovane vrelne steklenice, ki imajo vrelno veho. Pustimo jih na sobni temperaturi toliko časa, da se vrenje neha. Dobljeno vino odlijemo od usedline, ga natočimo v lične steklenice in jih dobro zapremo. Vino bo lahko motno zaradi vsebnosti pektinov, zato je priporočljivo, da ga večkrat pretočimo. Ni pa nujno, ker se bo vino sčasoma samo sčistilo.

arhiv Zdravja

Sova – skrivnostna nočna ptica modrosti

0

Za sove smo prvič slišali preko številnih otroških zgodbic in tudi mitov o tem, da sova kliče smrt. Ta mit je v preteklosti sovam povzročil nemalo težav, saj so ljudje zadelovali line stavb, tako da sove niso mogle več gnezditi na mestih, ki so jih bile vajene. Znane so tudi po tem, da so najbolj modre živali v gozdu. In ne brez razloga.

Sova ima značilno čokato telo s široko glavo, oči pa ima pomaknjene naprej. Tako lahko gleda stereoskopsko. Ima zaukrivljen in oster kljun. Del kljuna je prekrit z mehkim perjem, prav tako njene noge, ki imajo ostre kremplje. Po večini je sova nočno dejaven plenilec, vendar pa je lahko dejavna tudi podnevi. Takšen način lova ji omogočata izredno oster in natančen sluh ter občutljiv in oster vid. Sova ima perje ojačano z dodatnim puhom, kar ji zagotavlja neslišno letenje in odlično sledenje plenu.

Med največje spada sova uharica (sem sodi tudi evropska velika uharica – Bubo bubo). Velika uharica lahko zraste čez 70 cm v dolžino. Pri nas sta zelo pogosti mala uharica (Asio otus), ki ima značilne čopke na glavi, in lesna sova (Strix aluco). Navadni čuk (Athene noctua) pa je tipična ptica podeželja. Ker je postal zelo redek, je tudi že zaščiten. Na Primorskem in Goričkem pa gnezdi veliki skovik (Otus scops), ki je prav tako zelo ogrožena ptica pri nas. V naši državi pa imamo tudi ostale vrste sov, kot so: močvirska uharica (Asio flameus), koconogi čuk (Aegolius funereus), kozača (Strixs uralensis), mali skovik (Glaucidium passrinum) in pegasta sova (Tyto alba). V Evropi imamo tri podvrste te najbolj razširjene sove, pri nas pa dve. Ker se podvrsti križata med seboj, ju tudi s težavo ločimo.

Pegasta sova

Pegasta sova je lokalno razširjena tako pri nas kot drugje po Evropi. Pri nas po nižinah gnezdi nekje med 50 do sto parov sov. Ta sova je hkrati stalnica in klatež. V velikost zraste nekje do 35 cm s 105 centimetrskim razponom kril in tehta 450 g. Njena posebnost je med drugim tudi to, da prebiva skoraj po vsem svetu. Zgoraj je rjava z drobnimi belimi pikami, medtem ko je na spodnji strani svetla s temnimi drobnimi pikami. Je vitka in dolgonoga sova. Ima velike in črne oči na zelo zanimivem obrazu – z belim perjem v obliki srca.

Par pegaste sove si je tako enak, da ju po videzu ne moremo ločiti. Živi na obrobjih vasi, ki mejijo na odprta polja. Gnezdi od januarja do septembra na podstrešjih, cerkvenih zvonikih, skednjih in v gnezdilnicah. Klasičnih gnezd ne gradi, jajca znese kar na izbljuvkih. To so ostanki perja, dlake in kosti, ki jih sova ne prebavi in jih izbljuva ven. Ima bela jajca, ki so velika do 39 mm. Letno ima eno do dve legli, v katerih lahko najdemo 4‒6 jajc. V obdobju, ko primanjkuje hrane, sova nima legel. Prehranjuje se z mišmi, rovkami in voluharji, poseže pa tudi po večjih žuželkah. Pregasta sova je močno ogrožena vrsta in jo najdemo na seznamu ogroženih živalskih vrst. Ogrožajo jo obnove starejših objektov in cerkva, zapiranje raznih lin z mrežami in novodobne gradnje, promet, pesticidi na kmetijskih zemljiščih …

Sova je gnezdomec
Mladič sove je gnezdomec.

Lesna sova

Morda nismo o tem nikoli premišljevali, toda ravno lesna sova je tista, s katero se največkrat srečujemo. Če jo opazimo sredi dneva, imamo veliko srečo, ker tedaj po navadi spi in počiva, saj je aktivna šele ponoči. Kot vse sove tudi lesna sova neslišno leti. Ta sova je razširjena po vsej Zahodni Evropi do zahodne Sibirije, najdemo jo tudi na severu Afrike. Živi v listnatih in iglastih gozdovih ter visoko debelnih sadovnjakih z duplastim drevjem. Lesna sova je naša najbolj številčna in poznana sova. Domevamo tudi, da ima najboljši nočni vid med vsemi pticami. V njeni očesni mrežnici se namreč na kvadratnem milimetru nahaja več kot 56.000 receptorjev za svetlobo.

Pri nas gnezdi do 5000 parov lesne sove. Je ptica stalnica, ki zraste do 42 cm in tehta do 600 g, razpon kril ima do 100 cm. Opazimo jo lahko v dveh barvnih različicah. V svetlo sivi barvi je pogostejša, redkeje pa jo srečamo v pisani rdeče rjavi barvi. Po obliki je močno postavna in čokata in ima veliko glavo. Tudi tukaj se spola ne razlikujeta. Gnezdi od januarja do maja. Od januarja do aprila slišimo značilno hukanje samcev, ki na ta način opozarjajo na svoje teritorije. Gnezdi na skalnih policah, v opuščenih gnezdih ujed, v velikih duplih, v gospodarskih poslopjih, večjih stavbnih linah, pa tudi v gnezdilnih nišah. Tudi ona si ne ustvarja pravih gnezd. Njena jajca so velika med 39 in 48 mm in so bele barve.

Uharica

Če v naravi primanjkuje hrane, sova ne naredi legla. Ima 2‒5 jajc, odvisno od količine hrane. Jajca izlega vsak drugi dan, valiti pa začne že s prvim jajcem. Prehranjuje se z voluharji, rovkami, mišmi in ostalimi glodalci ter polhi, večjimi žuželkami in deževniki, žabami, manjšimi pticami pevkami itd. Trenutno lesna sova še ni ogrožena, vendar pa se vsi naravovarstveniki, ornitologi, biologi in ostali ljubitelji bojimo, da se ji utegne kmalu zgoditi prav to. Sovo potiska v kot prevelika sečnja dreves, prekomerna in zelo razsežna uporaba vseh škropiv in umetnih gnojil. Kot smo omenili, jo na podeželju nekateri ljudje celo preganjajo zaradi prepričanja, da kliče smrt!

Snežna sova

Snežna sova je zelo zanimiva ptica s severnega polarnega kroga. Je zelo velika (skoraj tako kot sova uharica) in prebiva v prostrani tundri. Zelo je okretna v letu in v tem se loči od drugih sov. Leti z močnimi zamahi in v letu spominja na ujedo. Njena posebnost je tudi v tem, da se prilagaja na dolžino polarne noči in dneva. Tako je dejavna ponoči in tudi podnevi. Njena glavna hrana so lemingi, ki se lahko v določenih obdobjih zelo namnožijo, sovam pa predstavljajo bogat vir hrane in privabijo tudi zelo oddaljene snežne sove. Snežna sova se prehranjuje tudi s snežnimi jerebi, večjimi glodalci, pa tudi kakšno drugo večjo ptico lahko upleni. Ima tudi ribolovne sposobnosti in zanimivo jo je opazovati, kako čepi na skali v vodi in lovi ribe.

Snežna sova

Kadar hrane zmanjka, se sove selijo v druge predele arktične pokrajne. Takrat snežne sove ne gnezdijo, pač pa se odločijo za nomadsko življenje in se selijo za izvorom hrane. Kadar je hrane v izobilju, pa naredi leglo. Gnezdi na tleh, kjer izkoplje plitko jamico, v katero znese jajca. Ker začne valiti takoj, ko znese prvo jajce, so mladiči v gnezdu različne starosti. Snežna sova gnezdi v paru in med gnezdenjem lahko lovi tudi do 10 km stran od gnezda. V času gnezdenja je zelo hrabra, saj uspešno prežene plenilce, celo polarno lisico. Ko pa nastopi zima in zelo nizke temperature, se polarna sova preseli v toplejše kraje. Takrat prezimijo na skrajnem severu Evrazije, Teksasu, Kanadi, Rusiji, Kitajski, Karibih in določenih ameriških zalivskih državah, obiščejo pa tudi nas. Obstajajo tudi starejše lovske sobe in gostilne, ki jih na veliko žalost vseh ljubiteljev živali krasijo snežne sove kot lovske trofeje.

Sova in Sova

Naša agencija Sova in pegasta sova korakata tesno s perutjo v roki! Pegasta sova je namreč simbol in zaščitni znak naše obveščevalne agencije Sova. Le tega si je agencija izbrala zaradi določenih podobnostmi med ptico in agencijo. Agencija Sova je tudi sponzor DOPPS-a in sodeluje z njim v nameščanju gnezdilnic, zaposleni pri Sovi pa pomagajo tudi s svojimi prostovoljnimi prispevki.

Čuk

Slovar strokovnih izrazov:

Izbljuvek: Sove plen pogoltnejo v enem kosu. Perja, dlak in kosti ne prebavijo, pač pa vse to v prebavilih stisnejo v kepico, ki jo nato izbljuvajo. Takšna kepica dlake in kosti se imenuje izbljuvek.
Visokodebelni sadovnjak: To so stari sadovnjaki s starimi sadnimi sortami, ki so jim ljudje pustili rast in svobodo. Danes pa na žalost sadne drevje po vojaško vežemo k oporam in mu ne pustimo rasti, kot bi morali.
Lemingi: To so posebni glodavci, ki prebivajo v tundri in so precej priljubljena hrana sov.
DOPPS: To je kratica slovenskega ornitološkega društva (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), ki se ukvarja z opazovanjem in varovanjem naših ptic.

Klinčki: Začimba z neverjetnimi učinki

Ali ste vedeli, da so klinčki, pravimo jim tudi nageljnove žbice, več kot le dišeča začimba, ki dodaja bogat okus našim jedem? Klinčki so pravi zaklad narave, ki se ponaša s številnimi zdravilnimi lastnostmi. Že stoletja jih uporabljajo v tradicionalni medicini po vsem svetu, danes pa jih vedno bolj prepoznavajo tudi sodobni znanstveniki.

Kaj so klinčki in zakaj jih morate poznati?

Poznate to začimbo, imenovano klinčki, ki je navdihnila odkrivanje novega sveta? Že pred velikimi raziskovalci so jo znali ceniti tako običajni ljudje kot trgovci z začimbami. Ste morda vedeli, da so jo v sedemnajstem in osemnajstem stoletju v Angliji plačevali v zlatu? Tako je, najmanj funt zlata je bilo treba plačati za funt te začimbe. Gre za klinčke, ki jih v teh mrzlih dneh prav radi dodajamo v hrano in pijačo. Zakaj, si lahko preberete v nadaljevanju.

Klinčki ali nageljnove žbice so posušeni cvetni popki drevesa Syzygium aromaticum, ki izvira iz Indonezije. Zaradi svojega močnega in edinstvenega okusa so postali priljubljeni po vsem svetu. Klinčki so majhni, a močni; njihova aroma in okus sta intenzivna, zato jih običajno uporabljamo v majhnih količinah. Ste se kdaj vprašali, kaj daje klinčkom njihovo značilno aromo? Gre za eterično olje, imenovano evgenol, ki je glavni sestavni del klinčkov in odgovoren za njihovo značilno dišavo in zdravilne lastnosti.

V srednjem veku so z začimbami trgovali vsi, ki so imeli dobre ladje in dovolj poguma za plovbo po neznanih prostranstvih. Španci, Portugalci, Angleži, Nizozemci, Arabci, pirati, vse je zanimal le plen. Eni so z nepoštenim trgovanjem ropali pridelovalce začimb, njih pa so potem lovili pirati in zahtevali svoj delež. Mar ne zveni to nekam znano? Ali se zgodovina ponavlja?

Klinčki

Klinčki so zaklad vzhodne medicine

V daljni Indoneziji, na Moluških otokih, raste zanimiv zimzelen grm iz družine mirtovk. V višino seže celo do 12 m in doseže starost preko 350 let. Med listi se oblikujejo drobna socvetja, popki so blede smetanaste barve, stebelca popkov pa so zelena. Tik pred cvetenjem dobijo zanimivo purpurno rdečo barvo. In v trenutkih, preden se drobni beli cvet odpre, je pravi čas za nabiranje. Popke nato sušijo, da postanejo rjavi in krhki, njihov omamni vonj pa že od starega veka navdušuje ljudi po vsem svetu.

Že tisočletja pred Magelanom in Markom Polom so po oceanih pluli trgovci z začimbami, ki so dobro poznali njihovo vrednost. Tudi ko so sadike syzygiuma pretihotapili iz Indonezije na Zanzibar, v Pakistan in še na nekatere druge otoke, je ta začimba ostala več kot dragocena.

Kakor koli že, klinčki (ali nageljnove žbice, kot jim pogosto rečemo pri nas) so že davno našli pot v kuhinje in lekarne. Tradicionalna kitajska medicina uporablja olje klinčkov za dviganje energije yang v ledvicah, vranici in želodcu. Tam, kjer manjka toplota, klinčki ponovno vzpostavijo pretok energije. Klinčki so učinkoviti pri odpravljanju posledic stresa, pri težavah s tesnobo ali nespečnostjo. Ajurveda jih uporablja pri Vata in Kapha tipih ljudi, torej tudi tam, kjer primanjkuje toplote. Ženske so si nekdaj proti koncu nosečnosti v hrano dodajale mlete klinčke, saj so tako okrepile mišice maternice in olajšale porod.

Zdravilne lastnosti klinčkov

Klinčki so pravi zvezdnik med začimbami, ko govorimo o zdravilnih lastnostih. Raziskave kažejo, da lahko klinčki pomagajo pri zdravljenju številnih zdravstvenih težav. Med najbolj izstopajočimi lastnostmi so:

  • Protivnetno delovanje: Evgenol, glavna aktivna sestavina klinčkov, deluje kot naravni protivnetni agens, ki lahko pomaga zmanjšati vnetje v telesu.
  • Protibakterijsko delovanje: Klinčki lahko uničijo škodljive bakterije in preprečijo okužbe.
  • Antioksidantna moč: Klinčki so polni antioksidantov, ki ščitijo telo pred prostimi radikali in oksidativnim stresom.
  • Analgetično delovanje: Klinčki lahko lajšajo bolečine, še posebej pri zobobolu in glavobolu.

Klinčki kot naravni antiseptik

Ste vedeli, da so klinčki odlični naravni antiseptik? Včasih se znajdemo v situacijah, ko nimamo pri roki antiseptika, a si želimo hitro in učinkovito razkužiti rano. V takih primerih lahko uporabimo klinčke. Zaradi svojega močnega protibakterijskega učinka lahko klinčki pomagajo preprečiti okužbe in pospešijo celjenje ran. Pripravite si preprost domač antiseptik tako, da zdrobite nekaj klinčkov in jih zmešate z majhno količino olivnega olja. To mešanico nanesite na prizadeto območje in opazujte, kako hitro se stanje izboljša.

Uporaba klinčkov

Kako klinčki lajšajo prebavne težave

Težave s prebavo so nekaj, kar smo vsi že doživeli. Klinčki so tu, da vam pomagajo! Klinčki imajo dolgo zgodovino uporabe pri lajšanju prebavnih težav, kot so napenjanje, zgaga in slabost. Njihova protimikrobna lastnost pomaga uravnavati bakterijsko ravnovesje v črevesju, kar izboljšuje prebavo. Poleg tega klinčki spodbujajo izločanje prebavnih encimov, kar olajša prebavo hrane in preprečuje težave, kot so napenjanje in vetrovi.

Visoki krvni tlak

Samostansko zdravilstvo je priporočalo žvečenje klinčkov tudi pri visokem krvnem tlaku, glavobolu, šumenju v ušesih, vodenici. Žvečenje vsaj štirih klinčkov na dan je pomagalo pri bolečinah zaradi putike, artritisa in revme, zaradi toplotnih učinkov pa so odsvetovali njihovo uporabo pri vročici.

Sodobna znanost je v klinčkih odkrila bogat nabor sestavin, ki skupaj tvorijo najmočnejši antioksidant na svetu. Klinčki vsebujejo tudi razmeroma visok odstotek eteričnih olj – do 15 %. Največji delež ima evgenol (okoli 72–90 %, odvisno od rastišča), sledita evgenol acetat in kariofilen. Izmed ostalih snovi je zanimiv metil salicilat, ki deluje protibolečinsko in ga najdemo tudi v skorji breze. Tu so še vanilin, tamini, oleoresin, kamferol in še mnoge druge snovi, ki delujejo v sinergiji.

Prav tako je sodobna znanost potrdila izkušnje starih zdravilcev, dokazala pa je tudi izredno močno delovanje izvlečka klinčkov proti vsem patogenim bakterijam, glivicam in celo virusom. Eterično olje klinčkov tudi dobro deluje kot naravno zaščitno sredstvo za rastline v vlogi biocida in fungicida. Plesen Botrytis cinerea, ki napada grozdje in jagode, ustavi že v 24 urah.

Klinčki v kuhinji

Najbolj pogosto klinčke uporabljamo pozimi, za kompote, čaje in seveda kuhano vino. A to je le majhen del njihove uporabnosti. Včasih so v vsako juho (poleg zrn popra) dodali tudi 1 ali 2 klinčka. Okus kislega zelja in sarm je brez klinčkov bled in nepopoln. Tudi sladko zelje izstopi iz povprečja z dodatkom noževe konice mletih klinčkov. Arabci jih dodajajo v riž skupaj z rozinami in kozjim maslom.

Ko pripravljamo domačo marmelado in želimo, da bo res aromatična in sladka tudi brez dodanega sladkorja, ji dodamo ščepec soli, nekaj klinčkov in zvezdni janež. Učinek bo popoln, saj aroma tudi po več letih ostane intenzivna.

Ko pa pripravljate sadno dekoracijo za praznično mizo, ne pozabite v eno pomarančo ali mandarino napikati čim več klinčkov. S tem preženete mušice in dodatno odišavite prostor. Hladni dnevi prinesejo tople praznike in domače vzdušje je lepše z lepimi vonjavami. Človeški spomin je najmočnejši pri vonjavah. To je energija zemlje in sega daleč v preteklost. Vonja ne pozabimo nikoli, zato moramo poskrbeti, da nas bo spominjal na lepe stvari.

Klinčki v kuhinji

Domači osvežilec zraka in repelent

Po obdobju mode sintetičnih parfumov, osvežilcev prostorov in repelentov smo znova odkrili zelišča, ki to nalogo opravijo bolje. Mednje spadajo tudi klinčki. Še posebej odlično se eterično olje klinčkov izkaže pri pripravi domačega sredstva proti komarjem in klopom.

V 0,5 dl osnovnega olja (sezamovo ali kokosovo) dodamo 10 kapljic eteričnega olja klinčkov, 10 kapljic eteričnega olja pomaranče in 5 kapljic eteričnega olja mete.

Ta mešanica nam lepo diši, insektom pa prav nič. Nikar pa s tem ne namažite svojega mucka, saj bo popolnoma izgubljen. Mačke in psi se orientirajo po vonju in jih tako močne vonjave zmedejo. Mrzlično se poskušajo umiti ali povaljati v kaki še močnejši stvari, ki pa nam ne bo všeč.

Statusni simbol in njegov učinek

Ko sta na Vzhodu kitajska in indijska kultura doživljali svoj razcvet, je Evropa živela v obupnih higienskih pogojih. Večina ljudi je živela v enoprostorskih hišah, skupaj z domačimi živalmi. Umivanje ni bilo v navadi, kaj šele kopanje, saj je imela cerkev vsakršno dotikanje lastnega telesa za grešno in pohujšljivo. Tudi v bogatih hišah ni bilo dosti bolje, zato so neprijetne vonjave preganjali s parfumi in začimbami. Še kraljica Elizabeta I. se je kopala enkrat letno »če je bilo treba ali ne«, ker je tako zahteval protokol. Za prikrivanje ustnega zadaha so tako pogosto žvečili klinčke ali meto. Veliko so jih dodajali v vino skupaj s cimetom in limonino travo. Prekomerna uporaba teh začimb pa je bila tudi statusni simbol.

Zdravilci tistega časa so hitro spoznali ugodno delovanje klinčkov. Uporabljali so jih proti črevesnim zajedavcem, za zdravljenje jeter, ledvic, želodčnih razjed, proti vnetjem v ustni votlini. Prav tu se je pokazal močan analgetični učinek klinčkov, saj so z njimi uspešno umirili boleči zob ali glavobol, kar lahko tudi sami preizkusite. Pri žvečenju klinčkov njihovo eterično olje dlje časa deluje na celotno ustno votlino in prodre v Evstahijevo cev. Tako so zdravili s klinčki tudi vnetja srednjega ušesa in celo naglušnost. Žvečenje klinčkov (1‒3 na dan) je mnogo bolj koristno za naše zobe in dlesni kot pa žvečenje žvečilnih gumijev.