ABC solate

    Zeleni listi solate nam skozi leto večkrat popestrijo jedilnik. Vendar pa solata ni le ena, poznamo več sort, ki se med seboj ločijo po barvi, okusu in teksturi. Še poseben čar pa je, če lahko solato naberemo na svojem vrtu tik pred kosilom in tako uživamo v polnosti njenega okusa. Solata je tudi vrtnina, ki je enostavna za vzgojo, zato jo priporočamo tudi vsem, ki šele začenjate z vrtnarjenjem.

    Če pregledamo police s semeni, lahko hitro ugotovimo, da imamo za nakup na razpolago široko paleto sort solat. V grobem pa jih sicer lahko delimo na štiri glavne skupine, in sicer na: glavnate solate, vezivke (romanske solate), berivke in rezivke. Vsaka izmed teh osnovnih skupin pa ima seveda še več podskupin. Prav tako lahko solate ločimo na tiste, ki jih lahko sejemo spomladi in/ali jeseni, ter na take, ki jih lahko sejemo in pobiramo skozi vse leto.

    solate

    Glavnate solate prepoznamo po tem, da oblikujejo glave, značilne za določeno sorto, delimo jih na krhkolistne in mehkolistne solate. Krhkolistne solate dalje delimo na batavije, ki jih prepoznamo po tem, da so svetlo zelene do rumeno zelene barve, ter na ledenke, ki so nekoliko temnejše. Za krhkolistne solate je značilno, da dajejo večji pridelek kot mehkolistne, vendar pa dozorijo tudi od osem do petnajst dni kasneje kot mehkolistne solate. Za mehkolistne solate je značilna tudi mehka struktura listov.

    Berivka je pokončna solata s slabo sklenjenimi glavami. Listi pri teh solatah imajo poudarjeno listno žilo. Za solato berivko je značilno, da je njena rozeta večja in pokončne rasti. Listi hitro rastejo. Prednost berivke je v tem, da nabiramo mlade liste. Zato jo lahko sejemo povprek in v vrste.
    V literaturi lahko zasledimo tudi delitev, da je berivka solata, ki jo odtržemo z roko (»beremo«), rezivka pa je tista, ki jo režemo. Tudi sicer v prosti uporabi večkrat zamenjujemo izraze berivka in rezivka, saj gre pri obeh za pobiranje mladih solatnih lističev. Vendar pa je glavna razlika tudi v pravem tipu solate. Za solate, ki spadajo v skupino rezivke, je značilno, da ne delajo glav, temveč ostanejo v stadiju rozete. Lahko jih večkrat režemo.

    PREBERITE TUDI:  13 namigov, kako na vrtu prihranite nekaj časa

    solate

    Vezivka je tip solate, ki jo bolje poznamo pod imenom romanska solata ali pa tudi štrucarka. Kot nakazuje že njeno ime, je za solate v tem tipu značilno, da oblikuje pokončne, podolgovate glave, ki pa so slabo sklenjene. Njeni listi so gladki in imajo poudarjeno listno žilo. Sorte v tipu romanske solate bolje prenašajo tudi vročino, zaradi česar je primerna predvsem za poletno uporabo.

    solate

    Sorte, ki jih lahko sejemo najprej

    Že zato, ker poznamo toliko tipov in sort solat, je pomembno, da poznamo tudi lastnosti nekaterih sort. Oziroma se pred nakupom o njih pozanimamo. Določeni tipi solate namreč bolje uspevajo takrat, ko je dan krajši kot noč, spet ostale bolje takrat, ko je dan daljši kot noč. Določeni tudi bolje prenašajo nizke temperature in gredo pri višjih hitro v cvet, spet druge vročino bolje prenašajo. Tako velja, da lahko med prvimi sejemo sorte, kot ljubljanska ledenka in majska kraljica. Le-ti sejemo vse do sredine maja, ko začnemo sejati bolj poletne sorte solate, kot so unicum, dalmatinska ledenka, gentilina, oziroma izberemo sorte, ki spadajo med romanske solate. Te sorte sejemo vse do konca junija, ko zopet začnemo s setvijo sort, ki smo jih sejali zgodaj spomladi.

    sajenje solate

    Kdaj začeti?

    S prvimi saditvami na prosto lahko začnemo takrat, ko so tla ogreta vsaj na 5 ˚C. Solata je ena izmed redkih vrtnin, ki jo lahko v kolobar vključite na vseh poljinah. Torej na vse vrt, ne glede na to, kdaj je bila kakšna poljina pognojena. Glede tal ni zahtevna, toda bolje uspeva na dobrih, bogatih tleh, to je torej takih, ki vsebuje veliko organske mase. Dnevno potrebuje minimalno šest ur svetlobe. Seme lahko sejete povprek ali v vrste, odvisno od tipa solate. Če hočemo, da solata oblikuje lepe glavice, jo sejemo v vrste. Večina solatnih korenin se nahaja na globini do štiri cm, zato solato v sušnih obdobjih redno zalivamo. Pri ohranjanju vlage v tleh nam lahko pomaga tudi zastirka. Pokošeno travo, slamo ali sekance zato porabimo tako, da jih posujemo na dva cm debelo okrog solat. Vendar pa morate paziti, da solato pred uporabo temeljito operete. Največji škodljivec solate so zagotovo polži, ostalih škodljivcev pa na solati ne zasledimo ravno pogosto. Polžem lahko otežite dostop do vaše solate tako, da okrog nje nasujete zdrobljene jajčne lupine.

    PREBERITE TUDI:  Ameriški slamnik lahko gojite tudi sami!

    endivija

    Endivija

    Poleg solat moramo omeniti še endivijo. Endivijo ločimo od solat predvsem po okusu, saj je bolj grenka. Že iz tega pa lahko sklepamo, da endivija pripada enakemu rodu kot radič, čeprav je njen videz zelo podoben solati. S setvijo endivije lahko pričnemo že junija, vendar priporočamo, da se raje držimo starega pravila, ki pravi, da to storimo po najdaljšem dnevu v letu. Tudi endivija razvije plitev koreninski sistem, zaradi česar jo v sušnem obdobju redno zalivamo. Endiviji (tako kot ostalim rastlinam) koristi tudi redno pletje. Posebnost endivije je tudi beljenje listov. To izvedemo zato, da se znebimo grenkega okusa, ki ga sicer imajo. Beljenje izvedemo tako, da rastlino bodisi prekrijemo ali pa izkopljemo in odnesemo v temen prostor. Vendar pa moramo vedeti, da z beljenjem endivija izgublja na vsebnosti vitaminov in mineralov.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte