Prijava
V Sloveniji verjetno ni vrtička, na katerem ne bi našli solate. Solata je ena izmed vrtnin, ki jo med prvimi jemo spomladi in med zadnjimi v jeseni. Zgodnje sorte solat smo sicer že posejali, vendar solato lahko sejemo še vse v jesen. Znanih je veliko sort solat, vendar vse sejemo in gojimo na približno enak način. Tekom pomladi, poletja in zgodnje jeseni bomo tako lahko sejali sorte različnih barv, okusov in hrustljavosti. Solate sicer razdelimo v pet glavnih skupin, to so glavnate, rozetaste, mehkolistne, zimske solate in solata hrastov list.
Solata na našem vrtu
Paziti pa moramo, da od sredine maja do sredine avgusta ne sejemo več mehkolistnih sort, saj v dolgih in vročih poletnih dneh ne bomo preveč uspešni. Solato lahko gojimo tako na gredah kot v koritih in loncih. Če sejemo na grede, lahko semena sejemo v vrste ali povprek. Sejemo 1‒2 mm globoko. Da bomo imeli solato vedno na voljo, jo sejemo v razmakih 14 dni. Sejemo jo lahko vse od marca do septembra.
V kolikor bomo sadili sejančke oziroma sadike solate, le-te presadimo, ko imajo od pet do šest listov. Manjše sorte sadimo 15 cm, večje pa 30 cm narazen. Paziti pa moramo tudi na starost semena, saj seme s staranjem izgublja energijo.
Kdaj solata najbolje uspeva?
Solata zelo dobro uspeva na temperaturi med 10 in 20 oC. V poletnem času, ko so višje temperature, nam tako solata hitro preide v cvet. Kar pa tudi lahko izkoristimo tako, da jo pustimo, in ko seme skoraj dozori, poberemo cvetna stebla in semena dosušimo ter jih shranimo za naslednje leto. Cvetna stebla obrnemo z glavo navzdol, na senčnem in zračnem mestu, pod njimi položimo kos tkanine, da prestrežemo posušena semena, preostala, ki se držijo še na cvetnem steblu, pa rahlo otresemo. Seme shranjujemo v papirnati ali vrečki iz tkanine na suhem, temnem in zračnem prostoru. Pri izbiri cvetov, ki jih bomo pustili za seme, izberemo tiste rastline, ki med vsemi izstopajo po dobrem zdravju, ki gredo pozno v cvet ter so vam všeč po izgledu in okusu.
Kako skrbimo za čim boljši pridelek?
Solate uspevajo na rodovitnih tleh, ki zadržujejo vodo. Posevku solate dodajamo kompost. V suhem vremenu ali ko nekaj dni ni dežja jo zalijemo. Zalivamo obilno, ne škropimo po listih, zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, da ne spodbujamo razvoja sive ali pepelaste plesni. Listnato solato lahko pobiramo že šest tednov po setvi, za pobiranje glavnate pa moramo počakati malo dlje, in sicer 8‒10 tednov. Če raste solata počasi, je moramo gnojiti z dušičnimi gnojili, vendar bodimo zmerni. Preobilno gnojenje je lahko vzrok za napad bolezni ali koreninskih uši, kar vpliva na nižji pridelek. Kot dušično gnojilo lahko uporabimo tudi gnojilo iz kopriv, ki si ga sami pripravimo. Gnojilo iz kopriv je še posebej primerno za listnato zelenjavo, ki potrebuje več dušika.
Solata je cenjena vrtnina v prehrani tudi zaradi vsebnosti zmerne količine grenčin in citronske kisline, ki pospešujejo tek in prebavo. Bogata je z vitamini C, B in E, od mineralov pa vsebuje kalcij, železo, magnezij, natrij in kalij.
Kratek nasvet: Koprivno gnojilo
Za ta namen nabiramo mlade rastline od pomladi do poletja, vendar take, ki so brez semen. V leseno ali plastično posodo damo nabrane koprive ter jih prelijemo s postano vodo ali deževnico. Posodo prekrijemo s tkanino ali mrežo, tako da preprečimo, da bi v vodo padle razne živali. Posodo damo na sončno mesto, večkrat na dan jo premešamo, da omogočimo boljši razkroj. Prevrelka se med vrenjem peni. Prevrelko navadno razredčimo v razmerju 1 : 10, ko potemni in se ne peni več. To se zgodi nekje po tednu in pol do treh tednih. Prevrelka je učinkovita vse do konca rastne sezone na vrtu.
