Mirjam Grilc z možem živi na zeliščarski kmetiji na Šenturski gori, ki se nahaja nedaleč stran od Ljubljane v občini Cerklje na Gorenjskem. Med drugim se ukvarja z zeliščarstvom. Za zelišča pravi, da so prastara zdravila, ki so jih včasih s pridom uporabljali, danes pa ponovno obujamo znanje, ki je že kar nekoliko pozabljeno. Že kot otrok se je začela spoznavati z življenjem na kmetiji in sobivanjem z naravo, v odrasli dobi pa je pridobljeno znanje s pridom uporabila in ga nadgradila.
Mirjam Grilc je v intervjuju delila nekatere svoje spomine iz otroštva in prvega leta življenja na podeželju ter povedala, s katerimi izzivi se je srečevala pri ukvarjanju z zelišči. Povedala je, nabiranja katerih zelišč se lahko lotimo v poletnem času, predstavila svoja tri najljubša zelišča in podala recept za osvežujoč zeliščni napitek.
Kot otrok ste bili mestno dekle, saj ste takrat živeli v Ljubljani. V tistem času ste sicer pogosto zahajali v Grosuplje k vaši babici, ki je živela na kmetiji. Tam ste se pobližje spoznali z življenjem na podeželju. Pravite, da ljubezen do zelišč, ki vas spremlja že kar nekaj let in ki jo preko izobraževanj, svojih izdelkov in knjig prenašate tudi na druge, izvira še iz tistih časov. Kako bi opisali sebe kot majhno punčko? Kakšni ste bili po značaju in katerih dejavnosti ste se takrat najraje lotevali?
Kot otrok sem bila precej živahna in nenehno v gibanju. Oboževala sem igre z žogo, plezanje in kolesarjenje, posledice česar so bile vidne na mojih kolenih. Odraščala sem v Ljubljani v Rožni dolini, ki je bila takrat videti precej drugače kot danes. Otroci smo takrat ves prosti čas preživeli v Tivoliju, na Rožniku in na ulicah – skratka, ena sama radost in svoboda.
Počitnice in občasno tudi vikende sem preživljala v Grosuplju pri starih starših, kjer sem spoznavala življenje na kmetiji. Ko sem odrasla, sem lahko takrat pridobljeno znanje tudi uporabila. Stara mama je imela neverjetno lep garteljc (vrt ob hiši), na katerem je bilo polno rož, zelenjave, dišavnic in zelišč. Na njem sem se pogosto zadrževala, saj je stara mama nenehno potrebovala kaj od zasajenega pri kuhanju. Velikokrat mi je naročila, kaj naj natrgam, in tako sem počasi spoznavala rastline.
Kasneje v življenju vas je pot ponesla na hribovsko kmetijo, kjer sta si z možem Gregorjem Grilcem ustvarila dom in družino. Kako se spominjate prvega leta, ki ste ga preživeli na podeželju?
Spomini so lepi in zelo ljubeči, saj se na pozitivne spremembe ni težko navaditi. Mir, okoliški gozd, ponoči zvezde namesto luči, sovje skovikanje, srne kot na razstavi, midva in otroka; tako pristno in resnično. Še vedno me na vsake toliko prevzame misel, da je bila ta odločitev res prava. Precej enostavno je bilo izpeljati vse, kar sva si zamislila, saj naju je pri tem vodila ljubezen; tako med nama kot do narave.
Katere so za vas največje prednosti življenja na kmetiji in kaj iz mestnega okolja morda vsaj občasno pogrešate v svojem vsakdanu?
Ko se odločiš za takšen način življenja, tega ne smeš narediti s figo v žepu. Tu ni prostora za pogrešanje. Ko pogledaš okoli sebe, moraš najti prednosti. Slednje z moje perspektive zasenčijo vsako kavo v najboljši kavarni.
Posvečate se različnim dejavnostim; ukvarjate se z zeliščarstvom, pišete knjige, organizirate izobraževanja ter snujete recepte za okusne in zdrave jedi. Poleg tega svoje izdelke iz zelišč (čaje, tinkture, zeliščne kapljice in drugo) prodajate pod blagovno znamko Aelita. Kako se je rodila ideja za to, da svoje izdelke ponudite tudi drugim?
Vse skupaj se je odvijalo precej spontano. Vsi koraki v tej smeri so bili očitno narejeni z namenom, da se preizkusim v delu kot pridelovalka, nabiralka zelišč in zeliščarica. Vsa moja dejanja, zanimanja, hobiji, literatura in naključna srečanja z ljudmi, ki so mi znali povedati veliko o delovanju zelišč, so bili del moje poti, ki me je pripeljala do tukaj, kjer sem danes.
S kakšnimi izzivi ste se srečevali oz. se še vedno srečujete na tej poti?
Teh je bilo veliko. Že samo to, da mestni človek pride na vas, kjer ima v lasti nekaj hektarjev zemlje vključno z gozdom, je precejšen izziv. Na začetku sva bila z možem brez pripomočkov. Vsak od naju je imel zgolj dve roki in dobro fizično kondicijo. Po začetniški sreči so se pojavili izzivi, kot so bramorji, suša, bolhač, vlaga, molji in drugo. Pri vsem tem me je vedno tolažil rek, da nič ne traja večno. Vendar so to, kot je govorila moja mama, sladke težave.
Pravite, da se danes z zeliščarstvom ukvarja veliko ljudi, vendar niso vsi ustrezno podkovani s tega področja. Kakšen mora biti po vašem mnenju zeliščar, ki mu ljudje lahko zaupajo?
Po mojem mnenju je dober zeliščar človek, ki je skromen, ima zelišča resnično rad in ki narave ne izkorišča do onemoglosti. Menim, da je v tej dejavnosti preveč napuha, ocenjevanja, kdo je bil prvi in kdo je najboljši, ter preveč zaslužkarstva na račun bolnih. S tem zeliščarstvo izgublja svoj prvinski pomen, ki pa je v prvi vrsti pomagati ljudem.
Katerih zelišč izmed tistih, ki jih lahko poleti najdemo v naravi, se lahko lotijo nabirati tudi zeliščarji začetniki zaradi njihove lažje prepoznavnosti oz. razlikovanja od drugih?
Menim, da je potrebno začeti pri rastlinah, ki so prepoznavne ne le po videzu, temveč tudi po vonju. To zagotovo dodatno pripomore k temu, da se ne bomo zmotili glede vrste. Predlagam naslednja zelišča: dišeča vijolica, dišeča perla, ranjak, dobra misel, materina dušica in podobne.
Katera so vaša tri najljubša zelišča in zakaj? Komu bi jih še posebej priporočili v uporabo in v kakšne namene?
Resnično obožujem smilj, šentjanževo rožo in arniko. Seveda pri tem nočem biti krivična do ostalih zelišč, ki bi si zaradi svojih učinkovin zaslužila prvo mesto, vendar so te tri na nek način moje.
Smilj na naraven način spodbuja nastajanje kolagena, upočasni staranje in koži povrne sijaj. Poleg tega pomaga v boju z luskavico, zaradi svojega vonja deluje terapevtsko na živčni sistem in je nepogrešljiv za ljudi, ki imajo težave z jetri in žolčem.
Šentjanževa roža je odlična za nego kože, saj jo pomirja po sončenju, poleg tega pa je pravo zdravilo za opekline in potplutbe, pomaga pa tudi izboljšati stanje razpokane in hrapave kože. Lahko bi rekla, da učinkuje kot nežen in ljubeč materin dotik.
Kot tretjo bi omenila arniko, kraljico gora, ki jo vidim kot nekakšen antibiotik s širokim spektrom delovanja. Razkužuje rane, še posebej gnojne, in pospeši njihovo celjenje. Poleg tega deluje protibolečinsko, saj prodre globoko pod kožo do organov, sprošča zategnjenost mišic, odlično pa se obnese tudi pri oteklinah, hemoroidih, razjedah in preležaninah, ki jih utrpijo bolniki zaradi dolgotrajnega ležanja. Lahko bi še naštevala njene koristi. Sama jo uporabljam za vse težave, pri katerih je predvidena zunanja uporaba.
Naj poudarim še to, da se pri pripravi kakovostnih izdelkov ne varčuje z zelišči. Učinkovitost pripravka je namreč zelo pogojena s tem, kolikšen delež rastline vmešamo vanj.
Nam lahko zaupate recept za katero okusno in osvežilno poletno sladico z dodatkom zelišč, katere priprava ne vzame veliko časa?
Podajam recept za bazilikin sirup, ki ga vsi obožujejo:
Sestavine:
- pest bazilike
- 1,25 kilograma sladkorja
- 30 g citronke
- 1 liter vode
Priprava: Baziliko za 24 ur namočimo v vodo, nato jo precedimo. V liter vode vmešamo sladkor in citronko. Mešanico premešamo in postavimo na sonce, da se sladkor stopi, nato pa jo nalijemo v čiste steklenice, ki jih shranimo na hladnem. Dobljeni sirup nalijemo v kozarce in ga zmešamo z navadno ali mineralno vodo. Napitku lahko dodamo tudi poljubno sadje.
Kakšen pa je vaš recept za čudovito poletje? Kje in kako najraje preživite ta najbolj vroč letni čas?
Nimam kakšnega posebnega recepta, saj je poletje čudovito samo po sebi. Kako naj tudi ne bi bilo, saj je narava poleti tako zelo bujna. Kamorkoli se obrnemo, narava ponuja ogromno sadežev. Dnevi so dolgi, večeri pa topli in polni kresničk. Najraje ležim v travi in opazujem zvezdnato nebo, ki me počasi zaziba v spanec. Nebo v gorah in na morju je res lepo.
Preberite tudi:
- Miša Pušenjak: To so najpogostejše napake, ki jih delajo vrtičkarji poleti
- Ddr. Ana Vovk: »T. i. trajnostni razvoj služi le razkošnemu življenju posameznikov«
- Irena Rotar: To so največje grožnje za prehransko varnost v prihodnosti
