Še preden se je dobro začelo, nam je letošnje poletje že postreglo z zelo visokimi temperaturami, poleg tega pa je že nekajkrat klestila toča. Kakšni izzivi čakajo vrtičkarje v tem letnem času in kako se uspešno spopasti z njimi? Za katera opravila je zdaj primeren čas? Katere vrtnine naj posejemo in kako naj se tega lotimo? Katere so najpogostejše napake, ki jih vrtičkarji naredijo v poletnem času?
Na vsa ta vprašanja je odgovorila Miša Pušenjak, inženirka agronomije, priznana strokovnjakinja za urejanje in gojenje vrtov, specialistka za sadjarstvo, zelenjadarstvo in okrasne rastline, publicistka ter avtorica vrtnarskih priročnikov in člankov.
Katere vrtnine je priporočljivo sejati poleti in za katere je zdaj že prepozno?
Poleti sejemo radič, endivijo, užitni tolščak, strniščne repo, kolerabo, korenček, peteršilj, pastinak, rdečo peso in solato (ki jo sicer lahko sejemo kadarkoli). V juniju poleg tega sejemo še poletne sorte, kot so dalmatinska ledenka, Great lakes, Unicum in Canasta, ter romanske in gentila tipe solate. Pri vrtnarjih lahko dobite tudi druge evropske sorte za poletje.
Najprej sejemo za sadike, nato pa sadimo por ter brstični, listnati in tudi glavnati ohrovt. Poleg tega sejemo in sadimo sadike poznih sort zelja za kisanje. Do sredine julija posejemo, do sredine avgusta pa presadimo še brokoli in cvetačo. Nadzemno kolerabico lahko sejemo vse do sredine ali celo do konca septembra, presajamo pa vse do konca septembra.
Vse do začetka avgusta lahko sejemo tudi bučke, grmičaste tipe in kumare. Prav tako lahko do konca junija sejemo visok fižol, medtem ko lahko nizek stročji fižol sejemo vse do sredine avgusta.
Tudi blitvo lahko sejemo vse do sredine avgusta. Takrat pa pričnemo s setvami korenčka in peteršilja za prezimovanje. Posejemo lahko tudi spomladanske, običajno bele sorte čebule. Čebulček seveda sadimo šele v oktobru.
Prepozno pa je seveda za plodovke, z izjemo bučk in kumar. Prav tako ne sejemo graha ter ne sadimo čebule in česna. Tudi špinača in rukola v poletnih setvah ne bosta uspevali.
Katerega pridelka se bomo lahko razveselili v juliju in avgustu?
Poletni meseci so seveda v prvi vrsti namenjeni plodovkam, prav tako pa nas bodo razveselili stročji fižol nizkih sort, solata, endivija, zgodnje sorte radiča, portulak ali užitni tolščak, novozelandska in malabar špinača, čebula, česen, por itd.
Katere vrtnine so najbolj odporne na vročino in sušo? Katere pa so na take razmere še posebej občutljive? Kako jih lahko učinkovito zaščitimo?
V suši ne uspeva nobena vrtnina, pomanjkanje vode pa nekoliko bolje prenašajo korenovke. Nekoliko manj znane vrste stročnic, kot so dolga vigna, lima fižol, leča in čičerika, bolje prenašajo visoke temperature kot večina drugih vrtnin.
Na splošno velja, da je vrtnine potrebno namakati in da pri nas ne bo več poletja, ko bomo brez vode pridelali zadovoljiv pridelek. Dodatni ukrepi v teh razmerah so zadostna vsebnost humusa v tleh, na čemer moramo delati ves čas, senčenje posevkov in seveda najpomembnejše – namakanje.
Biostimulansi, kot so alge, aminokisline ali rastlinski izvlečki, so nam lahko v pomoč, a brez namakanja in pogosto tudi senčenja ne bo šlo.
Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu semen, da bomo dobili kar najbolj kakovostna?
Žal na to vprašanje nimam pravega odgovora. Ni semenarja, ki bi garantirano prodajal dobro seme. Svetovala bi, da predvsem pazimo, da vrečke s semeni pozimi niso odprte. Kupujmo seme, na embalaži katerega je napisano, da uspešno kali do datuma, ki nastopi šele čez dve leti. Dovoljeno je namreč, da je navedeni rok trajanja tri leta. Tako lahko upamo, da smo dobili kar se da sveže seme. Če smo v zvezi s tem v dvomih, lahko izvedemo kalilni test.
V poletnem času naj bi bilo zaradi visokih temperatur in pripeke bolje, da vrtnine posadimo, namesto da bi jih sejali. Na kakšen način je najbolj priporočljivo pripraviti sadike, da povečamo verjetnosti, da se bodo prijele?
Sadike naj imajo, preden jih posadimo na vrt, močan koreninski sistem. Semena sejemo v večje lončke kot spomladi, 24–48 ur pred presajanjem pa jih zalijemo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Po sedmih dneh ponovimo postopek. Najprej zalijemo jamice, nato posadimo sadiko. Ko končamo, zalijemo celo gredo, in ne samo presajenih rastlin. V vročini, kakršna je v zadnjem času, priporočam tudi senčenje.
Še preden so se začele prave poletne temperature, je nekatere predele Slovenije presenetila toča. Slednja v tem času predstavlja še toliko večjo grožnjo. Kako rastline čim bolj učinkovito in s čim nižjimi stroški zaščititi pred njo? Kako oceniti, kdaj je to potrebno?
Očitno bodo protitočne mreže kmalu postale obvezna oprema vrtov. Tako lahko na najbolj učinkovit način zaščitimo naše pridelke.
Druga možnost je, da posevek takoj po toči poškropimo z algami ali rastlinskimi izvlečki. Nadomestek lahko izdelamo doma; gre za pripravek iz rmana, regrata ali ognjiča. Po nekaj dneh posevek očistimo, porežemo polomljene dele (stebla), pri čemer izvzamemo poškodovane liste, ki so še živi. Nato ponovimo obdelavo s pripravki iz alg ali aminokislin, pri čemer lahko uporabimo regrat, kamilice, preslico, rman ali ognjič. Po potrebi uporabimo tudi bakrene pripravke.
Kako pravilno zbirati in shranjevati semena stročnic, ki jih želimo posejati v naslednjem letu? Se lahko semena poškodujejo, če jih sušimo na pripekajočem soncu?
Vsa semena se poškodujejo, če jih sušimo na temperaturah, višjih od 40 stopinj Celzija. Semena stročnic posušimo, lupine pa odstranimo, saj se lahko na njih nahajajo bolezenske glivice. Potem jih za teden dni zamrznemo, nato pa shranimo v suhem, hladnem, mrzlem in povsem temnem prostoru.
V katerem delu dneva se je najbolj priporočljivo lotiti zalivanja?
Nedvomno zgodaj zjutraj. Pri namakanju zvečer počakamo, da se rastline vsaj nekoliko ohladijo, voda za namakanje pa mora biti temperirana, ne mrzla.
Kako odstraniti plevel brez uporabe škodljivih škropiv?
V tem primeru ostanejo samo še naslednje možnosti: pletje, motika, zastirka ali ogenj.
Kako se na naravi prijazen način spopadati s polži?
Težko. Biti moramo vztrajni in dosledni, kombinirati moramo več različnih metod ter predvsem skrbeti za to, da v okolici vrta ni zaraslih oz. zanemarjenih površin, saj si polži tam najdejo zavetje v vročini. Še posebej pridni moramo biti jeseni, saj takrat zalegajo jajčeca.
Katere so najpogostejše napake, ki jih (manj izkušeni) vrtičkarji delajo v poletnem času?
Pogosto se zgodi, da preveč gnojijo in ne upoštevajo pravil kolobarjenja. To je še posebej prisotno pri delu v rastlinjaku, saj ljudje menijo, da je slednji poleti namenjen samo paradižniku, pozimi pa solati. Dogaja se tudi to, da vrtičkarji sploh ne vedo, kaj so fungicidi (sredstva, ki se uporabljajo v primeru bolezni) in kaj insekticidi (sredstva za zatiranje škodljivcev). Vse mečejo v isti koš in uporabljajo vsega po malem za vsak slučaj, ne da bi pri tem vedeli, čemu je kateri (ekološki) pripravek namenjen.
Predvsem se mi zdi, da se preveč zanašajo na odgovore, ki jih dobijo na spletu in s pomočjo umetne inteligence, pri čemer je približno 50 odstotkov odgovorov napačnih, številni med njimi so celo neumni. Digitalna orodja nam sicer omogočajo hiter dostop do informacij, vendar je predpogoj, da o določeni temi že nekaj veš, na podlagi česar lahko oceniš, kaj je uporabno in kaj ne. Za konec bi povedala še, da premalo uporabljamo zdravo kmečko pamet. Pogosto namreč ne delujemo premišljeno, ampak na podlagi nekih hitrih receptov, kar pa se velikokrat ne obnese, saj vremenske spremembe prinašajo negotovost, zaradi česar zakonitosti iz preteklosti ne držijo več. Tako se ne moremo več zanašati na uspeh v preteklem letu, ampak moramo vsako leto znova delovati v skladu z naravo in trenutnimi vremenskimi razmerami.
Preberite tudi:
- Ddr. Ana Vovk: »T. i. trajnostni razvoj služi le razkošnemu življenju posameznikov«
- Irena Rotar: To so največje grožnje za prehransko varnost v prihodnosti
