Zelišča so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje. Zeliščni kotički so tako ponos marsikaterega vrta in zakaj ne bi postali tudi ponos naše kuhinjske okenske police? Poleg tega, da nam bodo popestrili pogled, nam bodo sveža zelišča tudi vedno pri roki.
Prvi koraki
Za zimo si lahko pripravimo zelišča, ki nam trenutno uspevajo na vrtu tako, da jih nekaj posušimo, del pa izkopljemo. To storimo previdno in tako, da koreninski sistem ostane nepoškodovan ter jih posadimo v lončke. Te nato še nekaj dni, lahko pa tudi en mesec, pustimo na prostem, nato pa lončke prestavimo na okensko polico. Pri selitvi lončkov na okensko polico lahko rastlino prizadene rahel šok, kar povzroči, da se nekateri, navadno zunanji listi posušijo, vendar naj nas to ne skrbi, saj si bodo rastline hitro opomogle.
Seveda pa lahko poskusimo tudi z novo setvijo, nekatera zelišča nam bodo lepo uspela tudi, če jih bomo v lončke posejali kar sedaj in za njih skrbeli na okenski polici. Ko se odločamo za setev zelišč, lahko izberemo med enoletnicami, to so tiste, ki jih sejemo vsako leto, oziroma med trajnicami, ki nas bodo v posodi razveseljevale več let. Med najpogostejša zelišča zagotovo sodita peteršilj in bazilika. Prav tako pa lahko poskusimo tudi z ostalimi zelišči, ki jih uporabljamo v kuhinji, kot so timijan, melisa, žajbelj, luštrek, rožmarin itd. Seveda pa se lahko preizkusimo in na okensko polico postavimo lončke tudi z drugimi zelišči in mogoče celo vrtninami. Lahko pa zelišča, ki smo jih že v začetku rastne sezone posejali v lončke in smo jih imeli na balkonu, sedaj le prenesemo v notranje prostore.
Setev zelišč
Zelišča posejemo v lončke, ki naj imajo drenažno odprtino, saj bomo le tako lahko preprečili zastajanje vode. Drenažno odprtino nato prekrijemo s peskom ali glinenimi ostanki, lonček pa naj stoji v podstavku. Za rastline je sicer boljše, da uporabljamo glinene lončke, saj so njihove stene prepustne za vlago in se s tem zmanjša nevarnost, da bi zaradi preobilnega zalivanja prišlo do prevelike vlažnosti zemlje in s tem do gnitja korenin.
Glede zemlje pa ima vsako zelišče svoje zahteve, nekatera imajo namreč rajši humusna in bogatejša tla, nekaterim pa ustreza bolj skromna zemlja. Mešanico, ki bo ustrezala večini zelišč dobimo tako, da kupljeno zemljo v razmerju 3 : 1 mešamo s peskom, mivko ali vermikulitom.
Oskrba
Za zelišča je pomembno, da imajo vse za njih pomembne pogoje, saj bodo le tako lepo rasla, in kar je najpomembnejše, v njih bo dovolj velika vsebnost aromatičnih snovi, zaradi česar jih pravzaprav sejemo. Rastline potrebujejo dovolj toplote in svetlobe, zato je nujno, da izberemo za zelišča ustrezno okensko polico. Tiste, ki gledajo na jug, bodo imele tudi pozimi dovolj svetlobe, na tem mestu bo tako lahko uspevala večina zelišč, med njimi tudi bazilika. Na policah, ki so obrnjene proti severu, pa bomo lahko uspešno gojili peteršilj, drobnjak, meto …
Izredno pomembno pa je, da zelišč ne postavljamo v bližino radiatorjev. V kolikor to ni mogoče, pa priporočamo, da lončke postavimo v večji lonec, v katerem naj bo droben pesek, ki bo vedno vlažen, lahko pa v bližino postavite vlažilnik zraka. Ker je zrak v bližini grelnih teles suh, nam bodo zelišča izredno hvaležna tudi, če jih bomo redno pršili z vodo. Prostor pa mora biti tudi dovolj zračen.
Pomembno pa je tudi zalivanje zelišč. Največkrat nam pravzaprav propadejo, ker smo preveč skrbni in s prepogostim zalivanje rastline pravzaprav utopimo.
Izmenjevanje lončkov z zelišči
Vsem, ki si želite imeti na voljo zelišča vse leto, priporočamo še t. i. izmenjevanje lončkov z zelišči. To pomeni, da si pripravimo več lončkov z enakim zeliščem (npr. štiri lončke s peteršiljem), enega od teh lončkov postavimo na okensko polico v kuhinji, ostale lončke pa postavimo na okensko polico v kakšnem bolj hladnem prostoru. Lonček, ki bo na toplem v kuhinji, bo tako hitro in bujno odgnal, ko porabimo zraslo zelišče, pa ga zamenjamo z lončkom iz hladnega prostora. Rastlina si bo v hladnem prostoru nekoliko opomogla, ter še enkrat odgnala. Na ta način bomo imeli vso zimo na voljo dovolj izbranega zelišča.
pol skodelice kokosovega mleka (lahko tudi mandljevega)
majaron
kumina v prahu
Priprava:
Nasekljane korenčke vrzite v lonec in zalijte z vodo samo do te mere, da jih popolnoma pokrije. Začinite z malo soli, kumine v prahu in karija. Zavrite in potem pustite, da se dvajset minut počasi kuha. Ko so mehki, korenčke odstavite z ognja in jih pretlačite ali sesekljajte s pomočjo paličnega mešalnika. Dodajte majaron in kokosovo mleko ter dobro, a počasi premešajte. Ponovno počasi prevrite in postrezite.
Melatonin je hormon in antioksidant ter tisti, ki je potreben za dobro uravnan bioritem. Se ponoči zbujate, zvečer ne morete zaspati, čez dan imate premalo energije in zjutraj se zbujate nenaspani? Potem ste med mnogimi ljudmi, ki se soočajo s težavami spanja. V sodobnem času se vedno več ljudi spopada s podobnimi težavami. Ključ do spočitega počutja in dovolj energije se skriva v melatoninu. Ga poznate?
Kaj je melatonin in zakaj je tako pomemben?
Melatonin, ki nastaja v češeriki oz. epifizi, je hormon, ki uravnava spanec. Njegova raven začne naraščati zvečer, ko sonce zaide in nastopi čas spanja za vsa dnevna bitja, se intenzivno izloča čez noč in začne pojenjati proti jutru. Če živite sproščeno življenje in se odpravite spat nekje do desete ure, spite pa osem ur, potem težav z njim ne bi smeli imeti. Vendar je takšen življenjski slog za marsikoga nemogoč.
Marsikatera služba podre naravni ritem, saj je treba delati ponoči, prav tako nam pogosto nagaja nespečnost zaradi skrbi in stresa. Tudi zadostno število ur spanja, kjer pa se odpravimo v posteljo šele precej po polnoči (na primer najstniki čez vikend), poruši naravni sistem. Tako je melatonina malo, posledice pa resnejše, kot bi pričakovali.
Znanstveniki tako ugotavljajo, da lahko prav melatonin pomaga pri boleznih, kot sta demenca in Alzheimerjeva bolezen, da si lahko z njegovo pomočjo pomagamo pri kratkoročnih depresijah, anksioznosti, glavobolih, razdražljivosti, visokem nočnem krvnem tlaku in mnogih drugih stanjih, ki so povezana s pomanjkanjem spanja ter njegovimi posledicami.
Melatonin je hormon, ki izmed vseh znanih antioksidantov je za možgane neposredno najpomembnejši, kar so potrdile tudi raziskave iz tega področja. Sintetizira žleza češarika v možganih, in ki nadzira dnevni ritem drugih hormonov ‒ spanje, imunski sistem in miselne (kognitivne) funkcije možganov. Količina hormona, ki ga uspe sintetizirati češarika, po petindvajsetem letu začne upadati.
Po osemdesetem letu starosti ga žleza ne izdeluje več. Češarika se nahaja na dnu možganov. Naravna proizvodnja melatonina povzroča najvišje ravni v zgodnjih jutranjih urah (od 2. do 4. ure) in njene najnižje ravni v popoldanskih urah. Dokazano zavira tudi več vrst neravnovesja delovanja celic.
Najbolj pomembne funkcije melatonina so:
uravnava spanec
je močan antioksidant
izboljšuje cirkulacijo
Pri katerih funkcijah v telesu še sodeluje melatonin
Melatonin nima samo hormonske funkcije, ampak je tudi pomemben antioksidant. Ker je topen tako v maščobah kot v vodi, lahko prehaja skozi celične membrane in vstopa v celične organele (mitohondrije). Kot antioksidant je tako lahko prisoten povsod v možganih. Je edini antioksidant, ki vstopa v mitohondrije, kjer se odvija celično dihanje. Tam nevtralizira proste radikale takoj ob njihovem nastanku. Nevtralizira najbolj reaktivne hidroksilne in peroksidne radikale. Je boljši antioksidant od glutationa.
Zdravilo za nespečnost
V medicini se melatonin uporablja za nespečnost ali zdravljenje porušene arhitektonike spanja. Ima veliko prednosti pred vsemi ostalimi uspavali (to so večinoma uspavala skupine benzodiazepinov). Melatonin, ki je naravna sestavina, omogoča zdravo arhitektoniko spanja (menjavanje REM in NEREM faz spanja) in jo celo na novo vzpostavlja. Ne povzroča odvisnosti in ni toksičen v predpisani dozi. Edina slabost je cena, saj morajo pacienti v celoti plačati stroške zdravljenja. Že dalj časa ga uporabljajo pri nespečnosti zaradi časovnih sprememb pri daljših letalskih poletih.
Melatonin deluje kot varnostnik
Ena od funkcij melatonina je tudi varovanje DNA (genetski zapis celice) pred oksidacijskimi poškodbami. Kumulativne poškodbe DNA so glavna posledica staranja celic zaradi prostih radikalov. Ko je DNA že dovolj okvarjena, ne more proizvajati proteinov (npr. nevrotransmitorjev v možganih) in njena funkcija je trajno okvarjena. Melatonin lahko veliko takšnih poškodb prepreči.
Kje ga najdemo
Dobimo ga lahko tudi s hrano. Prisoten je v vseh organizmih prehrambne verige: od primitivnih enoceličarjev do rastlin in mesa sesalcev. To pomeni, da je bil melatonin prisoten v hrani skozi celotno evolucijo, več sto milijonov let. V rjavem rižu, ovsenih kosmičih in koruzi ga je do 0,5 mg na kilogram. Pol toliko ga je tudi v paradižniku in bananah. Pol toliko ga je tudi v paradižniku in bananah. V naši prehrani je ta hormon prisoten že od začetka človeštva, zato se je v našem telesu sčasoma razvil tak encimski sistem, ki zna molekulo melatonina uporabiti za več nalog, vključno z lovljenjem prostih radikalov.
Telo ga proizvaja tudi samo
Ko telo raste, samo izdeluje melatonin iz aminokisline l-triptofana. Po dvajsetem letu se proizvodnja upočasni, po petdesetem letu pa telo izdela le še eno tretjino količine hormona iz mladosti. Zato ga tudi imenujemo hormon mladosti. Če nam uspe vzdrževati nivo melatonina v možganih v koncentracijah kot pri 25-letnikih, smo že korak bližje večni mladosti.
Pomanjkanje melatonina
Zakaj večini od nas ne uspe nadomestiti zadostnih količin melatonina s hrano? Žal danes hrana ni več tako bogata z melatoninom kot pred stoletji. Prav tako se ljudje soočamo z več stresa in pomanjkanja prostega časa kot v preteklosti.
Melatonin tudi zavira začetek nastanka raka in metastaz ter celične nepravilnosti. Znižanje ravni lahko vodi do zmanjšane odpornosti sistema in povečanja celične motnje, srčne disfunkcije in visokega krvnega tlaka. Mnogi zdravstveni raziskovalci verjamejo, da melatonin pomaga pri vseh teh težavah. Klinično dokazano uravnava motnje spanja in uravnava naravni bioritem telesa.
Spanec, demenca in Alzheimerjeva bolezen
Demenca (vzrok za njen pojav je v veliko primerih Alzheimerjeva bolezen) je bila še nedavno povsem nerazumljiva in za marsikoga celo običajen pojav – ljudje se staramo, možgani pešajo. A čili in umsko izjemno bistri starostniki so dokazali, da ni tako. Možgani lahko ostanejo »močni« tudi na stara leta, če jim to le omogočimo. Najprej so za to priporočali dovolj umske aktivnosti, vendar se je izkazalo, da zgolj branje in reševanje križank nista dovolj. Možgani so precej bolj zapleteni, nanje pa vplivajo mnogi dejavniki, med katerimi je tudi spanec.
Znanstveniki so začeli raziskave vpliva spanca na pojav Alzheimerjeve bolezni in drugih demenc pred kakšnim desetletjem. Ena zadnjih raziskav, ki je pod vodstvom nevroznanstvenice Barbare Bendlin potekala na ameriški univerzi Wisconsin-Madison ter se je začela že leta 2001, pa je povezavo povsem dokazala. V raziskavo je bilo vključenih 1.500 ljudi v starosti od 45 do 65 let, ki ob vpisu niso imeli simptomov demence, vendar jih je imelo več kot 70 odstotkov Alzheimerjevo bolezen v družinski anamnezi.
Vse do leta 2015 so jih redno testirali, spremljali kakovost spanca ter ugotavljali izgubo spomina in prisotnost amiloida beta, beljakovine, ki v možganih tvori obloge, ki so značilne za najpogostejšo demenco, torej Alzheimerjevo bolezen. Povezava se je izkazala za več kot očitno. Osebe, ki so ponoči slabo spale in bile tudi čez dan bolj utrujene, so imele v možganih precej več lepljivih oblog kot druge, prav tako pa so se indikatorji Alzheimerjeve bolezni pojavili v njihovi hrbtenjačni tekočini.
Med posledice slabega spanja, zaradi katerega se ukvarjamo z utrujenostjo, slabšim razmišljanjem, glavoboli, razdražljivostjo in drugim, velja torej prišteti tudi pojav demence. In če se želite njenemu pojavu izogniti, velja možganom omogočiti dovolj ur kakovostnega spanca, med katerim se ti očistijo in preprečujejo nastanek lepljivih oblog. Da bi bilo spanca dovolj, pa je treba skrbeti za dovolj melatonina – gre torej za sklenjen krog: melatonin, ki omogoča spanec, se izloča ravno med spanjem, torej so bistvene dobre spalne navade. Vzdrževati je treba primeren bioritem, s katerim se navadimo oditi v posteljo do desete ure zvečer. Ne nazadnje tako pozno ne bomo ob večini dni ničesar pomembnega zamudili, kajne?
Pomagajte melatoninu:
Pri prehrani se izogibajte kofeinu, alkoholu in nikotinu, vsem nasičenim maščobam (razen kokosovi) ter vsem predelanim ogljikovim hidratom.
Uživajte proso, nepredelan riž, oves, rastlinsko mleko, banane, datlje, lešnike, pravo vaniljo in cimet ter presno čokolado.
Zvečer si privoščite kozarec riževega mleka s stlačeno banano in koščki presne čokolade ali proseno kašo, skuhano v ovsenem mleku, s sesekljanimi lešniki in datlji. Vse sestavine vsebujejo veliko aminokisline triptofan, ki se nato pretvori v spalni hormon melatonin.
Recepta za boljše spanje
Recept 1:
banana
košček presne čokolade
riževo mleko
V mešalniku zmešajte banano, koščke čokolade in riževo mleko. Nalijte v kozarec in počasi popijte.
Recept 2:
ovseno mleko
proso
sesekljani lešniki in datlji
prava vanilja v prahu
cimet
V ovsenem mleku skuhajte proso. Med kuhanjem vmešajte sesekljane lešnike, sesekljane datlje, malo prave vanilje v prahu in malo cimeta. Postrezite na krožniku, pustite, da se ohladi, in pojejte izvrsten obrok, ki vas bo zazibal v prijetne sanje.
Na krožnik položite papir za peko. V skledi zmešajte sirup, maslo in vaniljin ekstrakt. To na visoki temperaturi za 40 sekund segrejte v mikrovalovni pečici. Dobro premešajte in potem vsujte riževe kosmiče in koščke čokolade in tudi to dodobra premešajte. Potem oblikujte kroglice v velikosti golf žogic in jih položite na papir za peko. Bodite pozorni, da boste kroglice dobro stisnili skupaj in po vsaki žogici si zmočite roke, da ne bo masa ostajala na vaših dlaneh. Potem jih za pet minut položite v zamrzovalnik – in lahko se sladkate.
Obdelujem manjšo njivo. Poleg vrtnin pridelujem tudi krompir. Ker sem omejen s prostorom, navadno krompir sadim vsako leto na isto mesto. Krompir mi je vsa leta zadovoljivo obrodil. Tudi letos je obrodil vendar so na gomoljih vidne črne pike, oziroma rovi, ki so na površju in v notranjosti, zaradi tega moram pri uporabi veliko krompirja zavreči. Kako naj to odpravim? Zakaj je krompir tako poškodovan? Je za to krivo seme, ki sem ga v letošnjem letu kupil v vrtnariji?
Darko, iz Šentjurja
Za vaše težave ni kriv semenski krompir, saj so poškodbe, ki jih opisujete, na krompirju verjetno povzročile strune (ličinke pokalice). Le te pa prezimijo v tleh in se ne prenašajo s krompirjem. Samica strune odloži jajčeca na gosto zaraščeno površino, iz njih pa se kasneje izvalijo strune, ki se zavrtajo v krompir in s tem povzročijo veliko škode. Škodo povzročajo tudi na drugih rastlinah, kar ste na tej njivi verjetno tudi opazili. Škodo lahko povzročijo na korenovkah, fižolu in drugih stročnicah, solati, lotijo pa se tudi okrasnih rastlin. Strune se proti jeseni pomikajo v globlje plasti zemlje (do 50 cm), kjer tudi prezimijo, spomladi pa se pomikajo proti površju, kar sovpada s kalitvijo in hitro rastjo večine rastlin, v poletju nazaj globlje, jeseni ponovno proti površju, kar ponovno sovpada z zorenjem poljščin. Tako je njihova škodljivost največja spomladi in jeseni.
Pomanjkanje talne vlage (kot je bilo v letošnji vrtnarski sezoni še posebej izrazito) pogubno vpliva na njihova jajčeca, se pa v takih razmerah strune še bolj intenzivno hranijo, kajti tako poskušajo nadomestiti manjkajočo vodo v telesu. V zelo sušnih razmerah (in tudi v visoki vlagi) pa propadejo.
Med njihovimi naravnimi sovražniki so najpomembnejši hrošči brzci, s površinsko obdelavo tal jim omogočamo lažji prodor v tla, vendar so omenjeni hrošči zelo občutljivi na uporabo talnih insekticidov. S strunami se, če večkrat obdelamo tla tako, da so jim dostopne, rade posladkajo tudi vrane. Ostali naravni sovražniki so še krt, krastača, rovke in tudi druge ptice. Glavno naravno varstvo pri ekološkem varstvu pred strunami je tako predvsem varovanje omenjenih naravnih sovražnikov. Poleg tega pa lahko ročno pobiramo pokalice in strunam nastavljamo vabe, kot so namensko prerezani gomolji krompirja ali korenja ali pa tudi sadike solate. Omenjene vabe večkrat preverimo ter, ko ugotovimo, da so na njih strune, poberemo in uničimo.
Da obvarujemo krompir, je pomembna tudi tehnologija pridelovanja krompirja. Krompirja ne sadimo na isto mesto kot lani. Priporočljivo je celo, da krompir na isto njivo sadimo vsake tri leta. Zeleno gnojenje in strnišča, ki jih podorjemo, dajo na splošno večji pridelek krompirja. Poleg tega z ukrepi zelenega gnojenja in podoravanja strnišč povečujemo rodovitnost tal. Pred krompirjem niso zaželeni posevki, ki so bogati z listno maso (detelja, grah, sladkorna pesa), saj dobimo manjše pridelke krompirja. Krompirja tudi ni priporočljivo saditi po tem, ko je na njivi rasla trava. Zraven krompirja ne sadimo paradižnika, graha, zelene in čebule, saj so mu ti slabi sosedje in nimajo ugodnega vpliva na njegovo rast. Poleg krompirja posejmo ali posadimo dobre sosede, kot so nizek fižol, hren, brstični ohrovt, špinača, koruza in česen. Mesto, kjer nameravamo saditi krompir, je priporočljivo pognojiti s hlevskim gnojem. Med vrstami krompirja je priporočljivo, da posejemo še ognjič ali kapucinko, ki bosta odganjali koloradskega hrošča. Koloradskega hrošča odganjata tudi hren in mrtva kopriva. Kamilica pa ugodno vpliva na samo rast krompirja. Če imamo težave s koreninskimi ogorčicami, sejemo žametnico.
Še ne tako dolgo nazaj je bila kvinoja (izvirno imenovana keen-wa) cenjena žitarica iz Peruja, ki ste jo lahko kupili v specializiranih trgovinah z zdravo prehrano. Zaradi vse večjega povpraševanje in nižanja cen velikih trgovskih verig, se sedaj izvirni kmetovalci, ki žito pridelujejo na tradicionalne načine spopadajo z bojem za preživetje.
Kvinoja je postala priljubljena med vegani kot nadomestek mesu, pri nekaterih alternativa kuskusu in rižu, zaradi svojega okusa pa so jo vzljubili tudi gurmani. Priporočajo jo praktično vsa društva in organizacije, ki promovirajo zdravo prehrano, priporoča pa se tudi pri dietah, saj vsebuje manj maščob. Čudežna žitarica iz Andov je tako postala pravi hit po celem svetu, vsi pa vemo, da pri tako velikih količinah pridelanih žitaric hitro pridemo do GSO (kot se je to zgodilo pri soji) in pa masovne pridelave z uporabo velikih količin kemičnih sredstev. Nastal pa je še en problem; prebivalci Bolivije in Peruja, katerih velik del prehrane je bila tudi kvinoja, si je zaradi zasoljenih prodajnih cen ne morejo več privoščiti in namesto tega jedo poceni uvoženo nezdravo hrano.
Kar nekaj možnosti obstaja, da ste med tistimi, ki se lotijo krepitve imunskega sistema bodisi tik pred sezono gripe in prehladov bodisi kar šele takrat. Dober imunski sistem je ključen za naše dobro počutje ter trdno zdravje in predvsem je nujno, da ga vzdržujete skozi vse leto. Zgraditi imunski sistem je kar precejšen zalogaj, ko pa se enkrat poruši, vam bo žal za vsako napačno gesto.
Žal je že tako, da smo vsi malce nepripravljeni na trenutke, ko se temperature spustijo pod ničlo in nas že ob spremembi temperatur, ki se zgodijo v zgodnji jeseni, kaj hitro rad napade kak prehlad. Zjutraj na termometru kaže 7 °C, popoldne pa kaj hitro 20 ‒ in razlika je več kot očitna. Ker pa se prav v trdnosti našega imunskega sistema skriva uspešen boj z nepridipravi, kakršne so okužbe in bacili, je nujno, da zanj skrbite vse leto.
Kako deluje imunski sistem?
Imunski sistem je mreža celic, tkiv in organov, ki delujejo skupaj, da branijo telo pred napadi neznanih vsiljivcev. Gre predvsem za mikroorganizme, kot so bakterije, paraziti in glivice, ki lahko povzročajo okužbe. Virusi povzročajo tudi okužbe, vendar so preveč primitivni, da bi jih uvrščali med žive organizme. Človeško telo je idealno okolje za številne mikrobe. Naloga imunskega sistema je, da jim brani vstop v telo oziroma (če to ni mogoče) da jih poišče in uniči.
Ko imunski sistem napade napačno tarčo, se lahko sprosti cel hudournik motenj in obolenj, vključno z alergijskimi boleznimi, artritisom in celo sladkorno boleznijo. Če je imunski sistem oslabljen, se lahko sprožijo še drugačne bolezni.
Imunski sistem je hkrati neverjetno zapletena stvar. Prepozna lahko na milijone različnih sovražnikov, ki si jih tudi zapomni, in lahko proizvaja celo izločke in celice, da se z njimi brani in skoraj vse te sovražnike tudi popolnoma izbriše. Skrivnost njegovega uspeha je zapleteno in dinamično komunikacijsko omrežje. Milijoni in milijoni celic, ki so organizirani v sklope in podsklope, se zbirajo kot oblaki, si med seboj posredujejo informacije, ki so kot neke vrste odgovor na okužbo. Ko imunske celice prejmejo opozorilo, se aktivirajo in začnejo proizvajati močne kemikalije. Te snovi celicam omogočajo, da uravnavajo svojo rast in obnašanje in vključujejo še druge imunske celice ter usmerjajo nove rekrute proti »kriznim žariščem«.
Mesec dni vsak dan na tešče popijte sok ene ali dveh limon, zmešan z vodo in dvema žličkama medu.
Počitek je nujen!
Čeprav so se znanstveniki do sedaj že veliko naučili o imunskem sistemu, še preučujejo, kako telo sproži napade, ki uničujejo mikrobe, okužene celice in tumorje, ves ta čas pa pustijo zdrava tkiva popolnoma pri miru. Nove tehnologije za identifikacijo posameznih imunskih celic zdaj znanstvenikom omogočajo, da hitro ugotovijo, katere situacije sprožijo imunski odziv. Izboljšave mikroskopskih pregledov zdaj prvič omogočajo opazovanje živih celic B in T ter drugih celic, ko vplivajo na bezgavke in druga tkiva telesa.
Imunski sistem je torej res zapletena shema, ki zahteva veliko vzdrževanja. Samo predstavljajte si vse te majhne celice, ki doprinesejo k dobremu delovanju celotnega sistema. Če je samo nekaj celic v slabšem stanju, to tako vpliva na moč celotnega sistema, zato je seveda nujno potrebno, da s svojim telesom ravnamo konsistentno, brez nepotrebnih šokov, pa najsi gre za »pozitivne« ali pa negativne šoke.
Dandanes nam veliko časa vzame služba in stres, ki pride z njo, negativno vpliva na zdravo delovanje imunskega sistema. Če niste dovolj spočiti, so tudi celice, ki skrbijo za to, da vaše telo normalno deluje, utrujene. Če so utrujene, pa jih dosti hitreje lahko napade kakšen mikrob, ki vam bo povzročil več nevšečnosti, kot si jih sploh lahko predstavljate. Zato ne pozabite, da služba ni vaše življenje in si vzemite nekaj časa na dan tudi zase. Priporočamo, da se sprehodite po svežem zraku, preberete kakšno knjigo, se dobite na kavi s prijateljico ali pa si privoščite samo kratek klepet s partnerjem.
Dokler imunski sistem normalno deluje, se nanj žal skorajda ne spomnimo. V tem primeru nas bo prej ali slej opozoril nase, ko nas bo začelo praskati po grlu ali bomo ostali popolnoma brez energije. Dandanes je na voljo že veliko prehranskih dopolnil in pomagal, ki nam lahko ojačajo imunski sistem ali nam v tem napornem času pomagajo vzdrževati njegovo moč in sposobnost.
Lahko se zanesete na med ali ameriški slamnik, alge, propolis, svetni prah ali matični mleček, pridno pijete probiotične napitke in skrbite za dobro prebavo in črevesno floro, ki sta prav tako ključni za dobro delovanje imunskega sistema. Vsi omenjeni pripomočki namreč v telo vnesejo dodatne hranilne snovi, ki mu omogočajo, da premaga utrujenost ali napačno ravnanje, ki mu ga vsakodnevno namenimo. Z njihovo pomočjo lahko pomagamo telesu, da se pripravi na spremembe, ki jih prinaša ohladitev vremena in je močnejše v boju proti nevarnostim, ki nanj pretijo.
Poskrbeti morate tudi za dobro, uravnoteženo in raznovrstno prehrano, pri kateri uživate veliko sadja in zelenjave, oreščkov, semen in polnovrednih žit. Če ste mesojedi, se odpovejte vsaj rdečemu mesu in ga nadomestite z ribami ter beljakovinami, ki jih najdemo v rastlinah, zmanjšajte pa tudi vnos jajc in mlečnih izdelkov. Vaše telo naj ima vedno dovolj vode, zato veliko pijte. Izogibajte se sladkanim sokovom, raje posezite po vodi in zeliščnih čajih. Pri krepitvi imunskega sistema vam lahko pomaga tudi česen, ki deluje protivnetno in spodbuja imunost, in pa seveda odrekanje alkoholu in pijačam s kofeinom.
Počitek in gibanje
Počivanje ne pomeni sedenja na kavču s prenosnikom v naročju in pregledovanje elektronske pošte. Ljudje smo si sicer različni, ampak odrasel človek potrebuje približno osem ur spanja dnevno, ki pa mora biti kakovostno. To pomeni, da si zatemnite prostor in poskrbite, da med spanjem ne bo gorela nobena lučka, da dobrega spanca ne bo motila (spomnite se članka o melatoninu v prejšnji številki revije!). Imunski sistem se obnavlja med zadnjo in najdaljšo REM fazo, ki nastopi po sedmih urah spanja. Če imate občutek, da vam primanjkuje spanca, si lahko privoščite tudi popoldanski počitek.
Če vaš šef od vas zahteva preveč in imate občutek, da boste izgoreli, upočasnite svoje življenje. S tem lahko veliko naredite v boju proti stresu, ki je eden največjih napadalcev imunskega sistema. Tudi izven službe ne hitite in ne počnite pet stvari hkrati, pač pa si po opravljeni nalogi raje odpočijte in šele potem nadaljujte z naslednjim delom. Morda niste pristaši meditacije in umirjenega dihanja, vendar že samo nekaj minut umirjanja in počasnejšega dihanja lahko umiri vaše srce.
Prav tako pomembno je tudi gibanje. Veliko služb je namreč samo sedečih, zato je nujno, da si vsakodnevno pretegnete noge in se, kot smo tudi že omenili, naužijete svežega zraka. Če je le moč, se vsaj malo ukvarjajte tudi s športom, saj je znanstveno dokazano, da so tisti, ki se bolj gibljejo, tudi bolj čili in zdravi. Ukvarjanje s športom vam lahko pomaga tudi pri nadzorovanju telesne teže. Zdrava teža je namreč še eden od načinov, kako poskrbeti za to, da vaše celotno telo deluje samo vam v prid.
Razstrupljanje
Vsak dan smo izpostavljeni zunanjim in notranjim strupom, ki nastajajo kot stranski učinki prebavnih in presnovnih procesov. Če je telesni imunski sistem močan in organi izločanja delujejo optimalno, lahko telo samo zavrne te snovi. Iz različnih vzrokov pa tega včasih ne zmore, saj stanje zastrupljenosti nastopi, kadar telesno izločanje ne uspe izločiti strupov, mi pa jih sproti vnašamo. Razstrupljanje nevtralizira strupe in jih odstrani iz telesa, s čimer pripomore k učinkovitemu delovanju organov izločanja (koža, črevesje, ledvice, jetra in pljuča).
Prav zato je potrebno telo razstrupiti in čeprav je načinov za to več, se tega nikakor ne lotite preveč na vrat na nos. Velja, da sta najbolj primeren čas za razstrupljanje pomlad in jesen, vendar je hkrati vsak trenutek, ko se odločimo narediti nekaj zase in svoje telo, primeren za to. Poskrbite za to, da se izogibate čaju, kavi in čokoladi, saj preprečujejo vsrkavanje vitaminov in mineralov ter povzročajo izsušenost. Hkrati je dobro, da opustite ocvrte ali splošno mastne jedi in predelano hrano.
Spijte veliko vode, uživajte veliko zelenjave in polnovrednih žit. Ključni vzrok za nastanek zastrupljenosti je stres, zato je pomembno, da se v času razstrupljanja tudi umirite in odstranite vzroke za največ stresa v vašem življenju. Ne pozabite na zmerno telesno aktivnost in dihanje na svežem zraku, saj je potrebno celice preskrbeti s kisikom, ter si občasno privoščite tudi kakšno masažo. Predvsem pa se pred razstrupljanjem o njem dobro podučite.
Po podatkih zadnjega popisa vrst, je na svetu 19.232 nanovo popisanih vrst. Več kot polovico predstavljajo žuželke (med njimi je največ hroščev), druga največja skupina so z 11,3 odstotka vaskularne rastline, med novimi vrstami je tudi sedem vrst živih ptic (fosilnih primerkov je bilo opisanih petkrat več), 41 novih vrst sesalcev (predvsem netopirjev in glodavcev) ter 1.487 pajkov in pršic. V primerjavi z letom 2008 se je število novoodkritih rastlinskih in živalskih vrst povečalo za 5,6 odstotka.
Med novo popisanimi žuželkami je največ hroščev.
Število novoodkritih vrst predstavlja dvakrat več vrst, kot jih je bilo znanih pred 250 leti, ko je sodobno klasifikacijo flore in favne uvedel švedski botanik Carolus Linnaeus. Skupno število vrst od začetka popisovanja pa do danes znaša več kot dva milijona, po predvidevanjih znanstvenikov pa naj bi na odkritje čakalo še 10 milijonov rastlinskih in živalskih vrst.
Ali ste kdaj občutili, da se vaša čustva odražajo na vašemu zdravju in počutju? Zdravje je pomemben element našega življenja, ki se ga navadno zavedamo, ko nam »zaškripa«. Za ohranjanje zdravja skrbimo s pravilno, uravnovešeno prehrano in se posvečamo telesni aktivnostjo. Kako pa naše psihično počutje in hitri, stresni način življenja vpliva na naše telo?
Čustva in zdravje – Neizogibna povezava
Povezava med tem kar čutimo in našim telesom je neizogibna. Ko na ulici srečamo osebo, ki nam je všeč, zardimo. Takšnem odziv je v našem telesu začasen in hitro mine. Vendar obstajajo stresne situacije, ki dlje časa vplivajo na naše telo. Če doživljamo več ur trajajoča močna čustva, ne glede na to ali so (ne)prijetna, postane naša telesna reakcija, ki jo je zbudilo določeno čustvo, škodljiva za naše telo. Dolgotrajno ne razreševanje takšnih stisk, lahko privede do sprememb v našem metabolizmu, hormonskih procesih, v napetost v mišicah in vpliva na spremembo strukture tkiva.
S povezavo med čustvi in telesom se ukvarjajo mnoge kulture, filozofije in prakse. Tako tradicionalna kitajska medicina povezuje vsak organ s svojim čustvom. Jetra povezujejo s čustvom jeze, odpora, razdraženosti in frustracijami, medtem ko žalost povezujejo s pljuči. »Zdravljenje« jeze tako vpliva na boljše delovanje jeter.
Pri prepoznavanju povezave ne gre za to, da si neprijetnih čustev ne bi smeli dovolili čutiti, nasprotno ravno potlačevanje in zanikanje le teh vodi, v ne samo slabo psihično, ampak tudi telesno počutje. Naše telo se bo ob zanikanju uprlo in nam začelo sporočati, da nekaj ni v redu. Ko smo, na primer, dlje časa v stresni situaciji, se zbujamo s tesnobnim občutkom, težko dihamo, v telesu nas mravljinči. Na telo pa ne vplivajo samo neprijetna čustva in občutki, ampak tudi sreča, veselje, zaljubljenost, poželenje.
Kako prepoznam, da so moje telesne težave čustvenega izvora
Odraščali smo v najrazličnejših okoljih, ne glede na to ali je bilo otroštvo prijetno ali neprijetno, smo se na nekem nivoju na okolje navadili in nismo pozorni oziroma sploh ne prepoznamo, da nam določene okoliščine v katerih se nahajamo, lahko povzročajo neprijetne telesne občutke. Tako vztrajamo v službi, kjer se dogaja ponižanje, ker smo ponižujočega okolja vajeni. Vendar naše telo se ne da pretentati. Sporoča nam, da nekaj ni v redu. Vsak delovni dan, se namreč zbujamo nerazpoloženi, razdraženi, lahko celo depresivni.
Delo na sebi in dobro počutje, ne vključuje samo skrb za telo, ampak je potrebno obdelati tudi naš psihični vrtiček. Tako kot je za hujšanje pomembna tako prehrana kot telovadba, je pomembno tudi raziskovanje našega vedenja, čustvenega stanja in počutja.
Na čustveno neravnovesje lahko kažejo tudi bolečine v križu, v predelu prsnega koša, driska, suha usta, utrujenost, generalne bolečine, glavoboli, nespečnost, vrtoglavost, hitro bitje srca, problem pri spolnosti, zadihanost, trd vrat in potenje. Vse to oslabi naš imunski sistem in nas naredi bolj dovzetne za bolezen.
Poglejmo še stres. Če smo pogost pod stresom, to vpliva na povišanje krvnega pritiska, želodčno kislino, alergijo, imamo večji ali manjši apetit, »ne morem jest, ker sem pod stresom«. Stres naj bi vplival na naš najobčutljivejši organ, torej če imamo težave s kislino je to želodec.
Spodbuda
Slišali smo že za primere, kjer je nekdo ob hujši bolezenski diagnozi in slabi prognozi, na začudenje zdravnikov, vseeno ozdravel. Moč našega mišljenje in dejanj je velika. Spodbudno prigovarjanje in raziskovanje ter reševanje psiholoških vzrokov našega (telesnega) počutja pomembno vpliva na naše zdravje.
Tako, da cesta ni samo enosmerna. Tako kot naše počutje vpliva na naše telo, tudi naše telesno stanje vpliva na naše psihično počutje. Le spomnite se kako se počutite, če ste en teden zaradi bolezni zaprti med štiri stene, nejevoljni, nič se vam ne da, radi bi že ozdraveli. Raziskave so tudi pokazale, da bolniki, ki mislijo bolj pozitivno, hitreje vstanejo iz bolniške postelje in tudi osebju, razumljivo, je z njim lažje in bolj prijetno delati.
Spodbudno je, kako se ozaveščenost za pomembnost zdravega, ekološkega pridelovanja in prehranjevanja povečuje. Na pomen telovadbe smo opozorjeni na vsakem koraku. Če smo čisto iskreni do sebe, imamo vsi v sebi radar, ki nas opozarja kaj nam škoduje in kaj bi bilo bolje za nas. Prav tako pa na tem vrtu zdravja ne smemo zanemariti vpliv psihičnega počutja in delo tudi na tem področju.
