Strune na krompirju

Obdelujem manjšo njivo. Poleg vrtnin pridelujem tudi krompir. Ker sem omejen s prostorom, navadno krompir sadim vsako leto na isto mesto. Krompir mi je vsa leta zadovoljivo obrodil. Tudi letos je obrodil vendar so na gomoljih vidne črne pike, oziroma rovi, ki so na površju in v notranjosti, zaradi tega moram pri uporabi veliko krompirja zavreči. Kako naj to odpravim? Zakaj je krompir tako poškodovan? Je za to krivo seme, ki sem ga v letošnjem letu kupil v vrtnariji?

Darko, iz Šentjurja

Za vaše težave ni kriv semenski krompir, saj so poškodbe, ki jih opisujete, na krompirju verjetno povzročile strune (ličinke pokalice). Le te pa prezimijo v tleh in se ne prenašajo s krompirjem. Samica strune odloži jajčeca na gosto zaraščeno površino, iz njih pa se kasneje izvalijo strune, ki se zavrtajo v krompir in s tem povzročijo veliko škode. Škodo povzročajo tudi na drugih rastlinah, kar ste na tej njivi verjetno tudi opazili. Škodo lahko povzročijo na korenovkah, fižolu in drugih stročnicah, solati, lotijo pa se tudi okrasnih rastlin. Strune se proti jeseni pomikajo v globlje plasti zemlje (do 50 cm), kjer tudi prezimijo, spomladi pa se pomikajo proti površju, kar sovpada s kalitvijo in hitro rastjo večine rastlin, v poletju nazaj globlje, jeseni ponovno proti površju, kar ponovno sovpada z zorenjem poljščin. Tako je njihova škodljivost največja spomladi in jeseni.

PREBERITE TUDI

Ne zlivajte ga stran: Ostanki čaja so lahko idealno gnojilo za rastline

Pomanjkanje talne vlage (kot je bilo v letošnji vrtnarski sezoni še posebej izrazito) pogubno vpliva na njihova jajčeca, se pa v takih razmerah strune še bolj intenzivno hranijo, kajti tako poskušajo nadomestiti manjkajočo vodo v telesu. V zelo sušnih razmerah (in tudi v visoki vlagi) pa propadejo.

Med njihovimi naravnimi sovražniki so najpomembnejši hrošči brzci, s površinsko obdelavo tal jim omogočamo lažji prodor v tla, vendar so omenjeni hrošči zelo občutljivi na uporabo talnih insekticidov. S strunami se, če večkrat obdelamo tla tako, da so jim dostopne, rade posladkajo tudi vrane. Ostali naravni sovražniki so še krt, krastača, rovke in tudi druge ptice. Glavno naravno varstvo pri ekološkem varstvu pred strunami je tako predvsem varovanje omenjenih naravnih sovražnikov. Poleg tega pa lahko ročno pobiramo pokalice in strunam nastavljamo vabe, kot so namensko prerezani gomolji krompirja ali korenja ali pa tudi sadike solate. Omenjene vabe večkrat preverimo ter, ko ugotovimo, da so na njih strune, poberemo in uničimo.

Da obvarujemo krompir, je pomembna tudi tehnologija pridelovanja krompirja. Krompirja ne sadimo na isto mesto kot lani. Priporočljivo je celo, da krompir na isto njivo sadimo vsake tri leta. Zeleno gnojenje in strnišča, ki jih podorjemo, dajo na splošno večji pridelek krompirja. Poleg tega z ukrepi zelenega gnojenja in podoravanja strnišč povečujemo rodovitnost tal. Pred krompirjem niso zaželeni posevki, ki so bogati z listno maso (detelja, grah, sladkorna pesa), saj dobimo manjše pridelke krompirja. Krompirja tudi ni priporočljivo saditi po tem, ko je na njivi rasla trava. Zraven krompirja ne sadimo paradižnika, graha, zelene in čebule, saj so mu ti slabi sosedje in nimajo ugodnega vpliva na njegovo rast. Poleg krompirja posejmo ali posadimo dobre sosede, kot so nizek fižol, hren, brstični ohrovt, špinača, koruza in česen. Mesto, kjer nameravamo saditi krompir, je priporočljivo pognojiti s hlevskim gnojem. Med vrstami krompirja je priporočljivo, da posejemo še ognjič ali kapucinko, ki bosta odganjali koloradskega hrošča. Koloradskega hrošča odganjata tudi hren in mrtva kopriva. Kamilica pa ugodno vpliva na samo rast krompirja. Če imamo težave s koreninskimi ogorčicami,  sejemo žametnico.