Ozimnica za mrzle mesece – naredite si jo sami

Marija Kočevar
-
0
Ozimnica za mrzle mesece – naredite si jo sami

Domača ozimnica? Ste že pomislili, da bi si pripravili svojo ozimnico? Poleti je na vrtu vsega v izobilju in želimo si, da bi del tega lahko uživali tudi pozimi, ko so na voljo le sadeži in zelenjava iz oddaljenih krajev. Z nekaj volje, predanosti in dobrih domačih receptov lahko pripravimo številne različice slastnih zalog, ki bodo dobrote z domačega vrta vnesle tudi v zimske obroke.

Na domačem vrtu ali njivi pridelujemo z največjo pozornostjo in ljubeznijo, poznamo vsako rastlino po imenu, vemo, kako je rasla, kakšne težave je imela in kako je na koncu postala lepa in močna. Vsaki smo dali del svoje energije in ji pomagali v težavah, jo zalivali in zaščitili pred soncem in zmrzaljo. Marsikdaj nas je presenetila s svojo vztrajnostjo in močjo, da prežene škodljivce ali se obnovi po toči.

Ozimnica

Ozimnica in njena priprava

Sadovi teh rastlin so nam blizu in nam v resnici dajejo največ »hrane« ‒ ne le v materialnem oziru, temveč tudi v smislu vitalnosti in notranjega zadovoljstva. Kaj šele glede okusa, ki je poln arom, barve so še dolgo žive in površina bleščeča.

V času, ko je svet postal »globalna vas«, smo se navadili, da lahko kadar koli posežemo po sadežih z drugih kontinentov in da lahko jemo jagode ali paradižnik preko celega leta. Narava tu, kjer mi živimo, je podvržena ritmu štirih letnih časov in tudi naše telo se je v mnogih tisočletjih navadilo tega ritma. Rastline z nami delijo ta košček sveta in so naše sopotnice že od pradavnin. Z njimi sobivamo, njihov vonj nas prežema od zgodnje pomladi, vse dokler sneg ponovno ne prekrije zemlje. Še pozimi so z nami posušene, v obliki čajev in začimb. Njihov vonj nam daje občutek varnosti in domačnosti. Rastline, ki nam dajejo hrano, pa skrbijo za naše zdravje. Krepijo naš imunski sistem in omogočajo, da lažje prebrodimo telesne in duševne težave. Zavedati pa se moramo, da imajo to sposobnost le naravne, ekološko gojene rastline, saj v sebi hranijo znanje, kako premagati težave, kako zaceliti poškodbe, kako rasti v prekisli zemlji, kako preživeti sušo, ob premagovanju težav so razvile zdravilne snovi, ki enako pomagajo tudi nam.

Pomembnost gojenja

Solata, ki je rasla v rastlinjaku kot hidroponika, brez prsti in je z vodo dobila vsa hranila, nikoli ni videla sonca ne čutila vetra, nima vseh teh znanj. Kmalu po tem, ko jo odrežejo, oveni, saj njeni listi nimajo trdnosti, ki jo daje veter, in tonusa, ki ga dajejo minerali iz prsti. Tudi ostala zelenjava iz rastlinjakov, ki raste v strogo nadzorovanih pogojih ter jo natančno zalivajo in gnojijo, je le bleda senca svojih prednikov, ki so dajali hrano tisočem generacij ljudi. Sadje, ki ga škropijo vsak teden in gnojijo preko listov, tudi ne ve, kako se ubraniti žuželk, kako zavarovati svoje zaloge vode in sladkih sokov. Stare sorte sadja imajo neverjetno močno aromo in nam dajejo energijo tudi v dolgih zimskih dneh. Zaradi tega so ljudje že od nekdaj sušili sadje, rože in nekatere vrste zelenjave.

Ravno tako kot zelenjava tudi semena hranijo v sebi sonce in svetlobo poletja. To je energija, ki spi in čaka, da bo dala življenje novemu kalčku, ki bo zrasel iz semena. Zato so tako dragocena žlahtna olja, ki jih dobimo s hladnim stiskanjem. V naših krajih je bila ozimnica zelo pomembna, ljudje pa že od nekdaj stiskajo sončnično, oljčno, bučno olje in olje ogrščice. V zadnjem času pa se spet vračata laneno in konopljino olje. Ti dve sta zaradi visoke vsebnosti omega 3 občutljivi na svetlobo in toploto, zato sta primerni za hladno uživanje. Za pripravo ozimnic pa so bolj primerna stabilna olja sončnic, ogrščice in oljčno olje.

Ozimnica

Pripravite svoje zaloge

Letos imamo veliko bučk vseh barv, oblik in velikosti. Le kaj bi z njimi? Odgovor je ozimnica!
Bučke so sadeži sonca in vode, polni mineralov in vlaknin. Kako bi nam pozimi dobro delo malo te poletne svežine, malo svetlobe iz kozarca! Seveda bučke lahko tudi zamrznemo, vendar se na ta način izgubi večina svetlobe, ki jo imajo v sebi, okus pa postane neprepoznaven. Predlagam drug, bolj star način:

Solata iz bučk

Solata iz bučk

  • 2 kg buč
  • 500 g zrelih rdečih paprik
  • 500 g korenčka
  • 3 dcl sončničnega ali sezamovega olja (lahko tudi oljčnega, če ga imate rade)
  • 2 jušni žlici koriandrovih semen
  • 1 jušna žlica semen črne (ali bele) gorčice
  • 5 zrn popra
  •  3 klinčki
  • 5 lovorovih listov
  • 1 jušna žlica semen rimske kumine (če je ne marate, uporabite domačo kumino)
  • 35 g morske soli
  • 2 dcl močnega jabolčnega kisa (ali kisa za vlaganje, če vam je ljubši)

Zrele ali na pol zrele bučke olupimo, če je to potrebno (hokaido buč ni treba lupiti), jim odstranimo semena in nezdrave dele. Razrežemo jih na 1cm velike kocke, ki jih operemo v vodi, ki smo ji dodali malo kisa. Posebej očistimo paprike in korenček, operemo in razrežemo na podobne koščke kot bučke.
V večji posodi segrejemo olje in vanj dodamo kumino, delno strta koriandrova semena in seme gorčice, ki ga ne stremo. Ko zacvrči, dodamo še ostale začimbe, razen soli in kisa.
Ko čez pol minute iz posode lepo zadiši, dodamo najprej korenček, mešamo, po 2 minutah papriko, premešamo in nato še buče. Pražimo vsaj 5 minut, da zelenjava lepo postekleni, nato dodamo sol, premešamo in dodamo še kis. Kuhamo še 5 minut in ugasnemo ogenj. Morda bo potrebno dodati še 1 ali 2 dl vode.
Posebej pripravimo lončke za vlaganje, ki naj bodo res čisti, pokrovčki pa novi in oprani. Še vročo »solato« damo v kozarčke, dobro zapremo in pustimo, da se počasi ohladi. Med polnjenjem kozarčkov lahko odstranimo klinčke, saj bi njihov okus s časom postal premočan.

Bučke v olju

Bučke v olju

Kaj pa pravite na malo mediteranskega pridiha? Vaša ozimnica naj bo pestra. Bučke so odlična priloga in nas rešijo iz zagate tudi, kadar vsega ostalega zmanjka. Kako slastni so ocvrti kolobarji bučk, začinjeni z baziliko ali drobnjakom! Pripravimo si kozarce različnih velikosti, saj bomo včasih potrebovali malo, drugič pa nekaj več sončne zelenjave.

  • 3 kg bučk zucchini
  • 1 l sončničnega olja
  • 2 jušni žlici soli
  • 200 g mandljevih lističev
  • približno 1 l oljčnega olja
  • za vsak kozarec po en lovorov list

Bolj zrele bučke olupimo, razrežemo na 5 mm debele kolobarje in po potrebi odstranimo semena. Bučke nato posolimo in pustimo pol ure stati, da iz njih delno odteče voda. Med tem v ponvi (brez olja) prepražimo mandljeve lističe. Segrevamo jih le toliko, da lepo zadišijo, ne smejo pa se zažgati.
Bučke posušimo s čisto kuhinjsko krpo in ocvremo v sončničnem olju. Olje naj ne bo prevroče, da ne zažgemo bučk, pri cvrtju pa se morajo še nekoliko posušiti. Ko kolobarji dobijo lepo rumeno barvo, jih poberemo iz olja in odcedimo. Zložimo jih v kozarce tako, da na vsako bučko potresemo ščepec praženih mandljev in dodamo po en lovorov list. Ko so kozarci polni, dolijemo še oljčno olje in dobro zapremo. Hranimo v hladnem in temnem prostoru.
Ko bomo odpirali kozarce, uporabimo olje za solato ali z njim zabelimo krompir ali polento. Bučke po želji začinimo še z origanom in česnom.

Melancane v olju

Malancan

Enako kot bučke pripravimo tudi jajčevce:

  • 8 srednje velikih jajčevcev (naj bodo čim bolj čvrsti)
  • 3 jušne žlice soli
  • 1 l sončničnega olje
  • 1 l oljčnega olja

Jajčevce razrežemo na 5mm debele kolobarje, posolimo in jih zložimo drugega vrh drugega na več kupčkov. Obtežimo jih s pladnjem, na katerega smo dali skledo z vodo. Tako bodo spustili črno grenko tekočino, ki jo odlijemo stran. Nato jih ocvremo v sončničnem olju, odcedimo in zložimo v kozarce. Zraven lahko damo nekaj koriandrovih in gorčičnih semen. Ko so kozarci polni, jih zalijemo z oljčnim oljem in dobro zapremo.
Jajčevci na ta način so odlični za hitro pripravo jedi.
Skuhamo naše priljubljene testenine ali riž. Jajčevce iz kozarca razrežemo na trakove, zmešamo s testeninami (ali kuhanim rižem), začinimo z baziliko ali origanom in dober tek!
Še boljši so v sendviču, ki smo ga namazali s tofujevim namazom ali skuto.
Olje, ki ostane, je odlično za solate ali pripravo drugih jedi.

Pečena paprika

Pečena paprika

  • 3 kg rdeče paprike
  • 1 l oljčnega (ali kakega drugega) olja
  • 4 stroki česna
  • 20 g semena bele gorčice

Papriko dobro operemo in jo zložimo na pekač, brez maščobe. Pečemo 15 minut v pečici na 180 °C. Vmes preverimo, da paprika ne počrni. Pekač vzamemo ven, obrnemo papriko in pečemo še 5 minut. Če vaša pečica nima ventilatorja, dvignite temperaturo na 200 °C in med peko večkrat za trenutek odprite vratca, da izpustite paro ven.
Olupimo vsako papriko posebej, saj se tanka lupinica kar sama odlušči. Kjer se ne olupi zlahka, jo pustimo. Paprike zložimo v kozarce, dodamo malo česna, narezanega na tanke lističe, in semena bele gorčice. Zalijemo z oljčnim oljem in dobro zapremo.
Dobili smo odlično solato za pozimi, ki je priljubljena tudi na obloženih kruhkih. Olje iz kozarcev pa porabimo za pripravo kislega zelja ali omake za testenine.

Kompot iz ringlojev

Ringlo

  • 5 kg sliv ringlo (katere koli sorte)
  • 3 l vode
  • 500 g surovega trsnega sladkorja
  • 5 nageljnovih žbic
  • 3 skorjice cimeta
  • 5 zvezdic zvezdnega janeža
  • 5 cm dolg košček svežega ingverja
  • lupina ene pomaranče (obvezno neškropljene) ali 3 kapljice eteričnega olja eko-pomaranče

Slive operemo in damo v lonec. Dolijemo vodo, dodamo sladkor in kuhamo do vretja. Ko zavre, dodamo še začimbe, ingver olupimo in narežemo na tanke kolobarje. Vre naj še 5 minut (oz. toliko, da se neha peniti). Še vroč kompot nalijemo v čiste kozarce in dobro zapremo. Pustimo, da se počasi ohladi. V nekaj mesecih se bo kompot zgostil in postal še slajši.

Naj bo vaša ozimnica zdrava in okusna!

Indijska kosmulja – sadež, ki pomlajuje in krepi

Bodi Eko
-
0
Indijska kosmulja – sadež, ki pomlajuje in krepi

Indijska oz. nepalska kosmulja (Phyllanthus emblica, po sanskrtu aamla) se v indijski tradicionalni medicini uporablja za izboljšanje delovanja prebave in črevesja, za hranjenje, krepitev in čiščenje organizma. Ima naravne antivnetne lastnosti, ki umirijo vnetja in ščitijo tkiva prebavnega trakta.

Drevo zraste do 18 metrov, ima napeto steblo in široko krošnjo. Indijska kosmulja raste v tropskem delu jugovzhodne Azije, vključujoč Indijo, Šrilanko, Pakistan  in Malezijo. Poznamo ga tudi pod imenom nepalska/indijska kosmulja. Ima zelenkasto-rumene okrogle plodove, premera od 2 do 3 centimetre. Sadež je eden največjih izvorov antioksidantov, hkrati pa njegov sok vsebuje 20-krat več vitamina C kot sok pomaranče. Raziskave pa so prav tako pokazale, da ima indijska kosmulja antibakterijske in antivirusne lastnosti. V ajurvedski tradiciji je najboljše zdravilo za rasajano, tj. pomlajevanje organizma. Aamla v sanskrtu pomeni » tisti, ki vzdržuje«. Sadež ima neverjetne hranilne lastnosti, zato se priporoča pri mnogih boleznih. Pomagal naj bi predvsem bolnikom z diabetesom, holesterolom in rakom.

Indijska kosmulja

Indijska kosmulja je sadež, ki aktivno pomlajuje ves organizem, tako da

  • izboljšuje vid,
  • krepi kosti in zobe,
  • povečuje mišično maso,
  • spodbuja regeneracijo celic,
  • izboljšuje delovanje prebave,
  • stabilizira raven sladkorja v krvi,
  • je odličen izvor antioksidantov,
  • stimulira proizvodnjo rdečih krvnih celic,
  • izboljšuje delovanje jeter, vranice, pljuč in srca.

Indijska kosmulja v ajurvedi

Indijska kosmulja je sestavina poznane ajurvedske formule Triphale, ki se uporablja za izboljšanje prebave, razstrupljanje in pomlajevanje organizma. V ajurvedi že več tisoč let uporabljajo zdravilni džem Chyawanprash , ki je narejen iz indijske kosmulje in zato vsebuje vse njegove dobrobiti. Med ajurvedskimi strokovnjaki je poznan kot edino živilo na svetu, ki vsebuje pet okusov – kislega, sladkega, pekočega, trpkega in grenkega. Le slanega okusa nima. Zato ga v kulinariki vedno dodatno solijo oz. ga shranjujejo v solnici. Uravnotežena prehrana mora po ajurvedi v vsakem obroku vsebovati vseh šest okusov v, zato je indijska kosmulja dragoceno hranilo.

Na tržišču so dostopni tablete, kapsule, prah in sok iz indijske kosmulje. Prah uporabljajo za pripravo čaja, sok pa je enostaven način za vnos dragocenih hranil.

Katera olja so najboljša?

Bodi Eko
-
0
Katera olja so najboljša?

Olja uporabljamo skoraj vsakodnevno, pri tem pa se morda premalo zavedamo, da so nekatera olja bolj občutljiva in sploh niso primerna za kuhanje.

Visoke temperature pri kuhi lahko spremenijo sestavo in strukturo olja. Večja kot je vsebnost omega 3 maščobnih kislin v določenem olju, manj primerno je za kuho. Vročina ne le da poškoduje maščobne kisline, lahko tudi povzroči njihovo spremembo v zdravju škodljive snovi.

Olja, ki so bogata z nasičenimi ali nenasičenimi maščobami, so pri segrevanju najbolj stabilna. Med taka spadata na primer arašidovo olje in olivno olje. Bolj občutljiva olja je najbolje uporabljati le pri pripravi mrzlih jedi, na primer prelivov za solate. Najbolj primerna olja za kuho so arašidovo, olivno, sončnično in sezamovo olje ter maslo.

Laneno olje

Shranjevanje olja

Če kupite večjo količino olja poskrbite, da bo shranjeno v temnejših steklenicah. Svetle in prozorne steklenice ter plastenke namreč prepuščajo preveliko količino svetlobe, kar lahko privede do kemijskega procesa oksidacije maščobnih kislin v olju, ki je podoben rjavenju kovine.
Pri nakupu se izplača odšteti nekoliko več denarja za bio olja. Veliko običajnih olj je namreč pridobljenih iz rastlin, ki so bile škropljene s pesticidi. Le-ti so razgradljivi v maščobi in se zaradi tega kopičijo v delih rastline, ki se nato uporabijo pri pridelavi olja.

In katera so najboljša olja

Laneno olje je najboljši vir omega 3 maščobnih kislin. Dobro je za srce ter prebavo, saj ublaži zaprtost, koristno pa je tudi za imunski sistem kožo. Lahko se tudi hitro pokvari.
Repično olje je sicer manj znano, vendar je eno izmed olj z najmanjšo vsebnostjo nasičenih maščob, kar je dobro za srce. Je tudi bogat vir omega 3 in 6 maščobnih kislin.
Sojino olje vsebuje omega 3 kot omega 6 maščobne kisline, a je pogosto rafinirano.
Olivno olje pridobivajo brez toplotne ali kemične obdelave, saj je pridobljeno iz oliv in ne iz semen, je dalj časa obstonjno, za kuho pa se uporablja pri srednjih temperaturah. V primernih količinah znižuje slabi LDL holesterol, brez da bi vplivalo na dobri HDL holesterol. S tem lahko dosežemo boljše ravnovesje med omenjenima holesteroloma v krvi.
Bučno olje vsebuje nekaj nasičenih maščob, bogato pa je z omega 6 maščobnimi kislinami. V njem najdemo tudi nekaj omega 3 maščobnih kislin, pozorni pa moramo biti na njegovo obdelavo, saj rafiniranje in kemična obdelava znižujejo njegovo kakovost.

Korenje zmanjšuje možnost možganske kapi in raka

Bodi Eko
-
0
Korenje zmanjšuje možnost možganske kapi in raka

Večina Evropejcev pozna le korenje oranžne barve, čeprav obstajajo tudi vijolično (najpogostejše v Afriki in Aziji), rdeče, rumeno in črno korenje. Izviralo naj bi iz Evrope in Južne Azije. Poznamo ga že več kot 1000 let, obstaja pa več kot 100 vrst te priljubljene zelenjave. Velikost plodov je od 2 pa vse do 90 centimetrov.

Vsebuje beta karoten, vitamin K, vitamin C, vitamin E, vitamin B1, B2, B3, B6, folno kislino, fosfor, kalij, mangan in molibden ter antioksidante. Barva korenja kaže na vsebnost beta karotena, ki je ime dobil po korenju, saj le-to vsebuje 407 % njegove dnevno priporočenega odmerka. Beta karoten krepi imunski sistem in ščiti pred infekcijami in rakom. Redno uživanje zmanjšuje riziko za pojav glavkoma in katarakta, pomaga pri ohraniti in izboljšati vid ter zmanjšuje kratkovidnost (zlasti pri otrocih). Zaželen je v prehrani obolelih za rakom (na pljučih, želodcu, požiralniku, tankem črevesu, materničnem vratu in sami maternici), saj ga po raziskavah sodeč imajo za tretjino nižjo raven beta karotena od normalne ravni. Dokazano je, da zelenjava temno oranžne barve, še posebej korenje, najučinkovitejše ščiti srce in ožilje.

Korenje

Zaradi vsebnosti pektina in vlaknin zmanjšuje povišani holesterol, hkrati pa zvišuje raven dobrega HDL holesterola. Zaustavlja drisko in bruhanje pri dojenčkih ter uspešno odstrani tudi otroške gliste.  Priporoča se tudi pri slabokrvnosti in pri skorbutu ter rahitisu. Korenčkov sok je v kombinaciji z medom odličen za bolezni grla in okrepitev imunskega sistema.

Redno uživanje korenja:

  • zmanjšuje možnost možganske kapi za 40 %.
  • ščiti vid.
  • spodbuja prebavo in delovanje jeter.
  • ščiti pred nekaterimi vrstami raka.
  • ščiti srce in ožilje.
  • krepi imunski sistem.
  • pomaga proti driski.
  • izboljšuje izgled kože.
  • čisti organizem.

Korenčkova olja

Rastlinsko olje korenja je drago in visokokvalitetno olje z močnimi protivnetnimi in antioksidativnimi lastnostmi. Super je za nego pred in po sončenju ter za zdravljenje opeklin.
Eterično olje korenja stimulira delovanje jeter in ledvic, normalizira holesterol in spodbuja detoksikacijo. Idealno je za nego vseh vrst kože, še posebej za  zrelo, ker regenerira, deluje protivnetno in celi. Uporablja se tudi v kozmetiki za sončenje in kot tretma proti ekcemom, rosacei, luskavici in dermatitisu.

Maska proti gubam

Uporabite jo dvakrat na teden. Zmešajte dve žlici korenjevega soka in dve žlici oljčnega olja ter nastalo maso takoj nanesite na obraz. Po dvajsetih minutah si obraz obrišite s prtičkom. Ne umivajte se, kreme pa tudi ne potrebujete.
Namočeno korenje je izredno bogato z beta karotenom, zato se najpogosteje uporablja za sončenje, hkrati pa tudi za zdravljenje brazgotin in temnih madežev. Najbolj prija suhi in dehidrirani koži. Pripravimo ga tako, da 30 gramov posušenega naribanega korenja in 200 mililitrov hladno stisnjenega sončničnega olja dva tedna pustimo v zaprti steklenici na sončnem mestu in nekajkrat pretresemo. Nato ga precedimo. Pred nanosom na kožo razredčimo z baznim oz. rastlinskim oljem v razmerju 1 : 10.

Korenje v kulinariki

Nekateri pravijo, da je najbolje jesti surovo korenje, spet drugi pa, da ga je najbolje malo pokuhati, da bi maksimalno izkoristili vse vsebujoče vitamine. Beta karoten se namreč med kratkim kuhanjem ne bo uničil.
Iz korenja lahko delate marsikaj – juhe, solate, deserte, ozimnico, pire, omake, sokove itd. Zaradi svoje arome je primerno tako za sladke kot slane jedi. Namesto nezdravih čipsov, smokijev, prestic  itd. dajte otrokom korenje, narezano na palčke.

Korenčkov smoothie

V mikserju zmešajte 2 skodelici ananasa, skodelico korenja, skodelico pomarančnega soka, skodelico leda in banano, dokler ne dobite gladke in goste mase. Spijte takoj.

Murva – skoraj pozabljena, a zelo okusna in zdrava

Bodi Eko
-
0
Murva – skoraj pozabljena, a zelo okusna in zdrava

Ključni poudarki:

  • Murva je bogata z vitamini A, C, E in minerali, kot so železo, kalij in magnezij.
  • Vsebuje antocianine, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom in upočasnjujejo staranje.
  • Spojine v beli murvi lahko pomagajo uravnavati krvni sladkor pri sladkorni bolezni tipa 2.
  • Čaj iz listov murve znižuje sladkor, lubje pa pomaga pri razstrupljanju in črevesnih težavah.
  • Plodove murve uporabljamo za marmelade, sirupe in sokove, zlasti pri prehladih in vnetjih.

Po navedbah strokovnjakov murva preprečuje staranje organizma in pomaga pri številnih boleznih. Murva si je prepoznavnost pridobila zaradi svojih mnogih zdravju koristnih lastnosti, ki obsegajo od podpore imunskemu sistemu do uravnavanja krvnega sladkorja.

Zdravilne lastnosti murve

1. Podpora imunskemu sistemu

Murva vsebuje obilico antioksidantov, ki pomagajo v boju proti prostim radikalom, s čimer krepijo imunski sistem in zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni.

2. Uravnavanje krvnega sladkorja

Listi bele murve vsebujejo spojine, kot je deoksinojirimicin (DNJ), ki zavira encime, odgovorne za razgradnjo ogljikovih hidratov, s čimer pomaga zniževati raven glukoze v krvi.

3. Zdravje srca in ožilja

Flavonoidi v murvi prispevajo k zdravju srca, saj pomagajo pri razširitvi krvnih žil in izboljšanju pretoka krvi, kar zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni.

4. Protivnetno delovanje

Murva ima protivnetne lastnosti, ki lahko pomagajo pri lajšanju simptomov artritisa, astme in drugih vnetnih bolezni.

Murva je več kot le sladek sadež

Murva (Morus alba) je listnato drevo, ki izvira iz Azije, kjer jih uporabljajo za gojenje sviloprejk, ki se hranijo z listjem. Pri nas sta poznani predvsem bela in črna murva, sicer pa je na svetu približno sto vrst te rastline. V dolini reke Neretve je bila včasih zelo cenjena, saj so jo uporabljali za izdelavo sodov.

Za zdravljenje se uporabljajo tako plodovi kot listje in lubje. Plodovi vsebujejo organske kisline (citronsko in jabolčno), vitamine A, B, C, E in K, železo, kalij mangan, magnezij, pektin, veliko količino antioksidanta antocianina in še in še.

Murva

Črna murva je najbolj aromatična. Ima veliko zdravilnih lastnosti. V tradicionalni medicini se uporablja proti vnetju sečnih poti, boleznim ustne votline in grla, epilepsiji, depresiji, nespečnosti, vrtoglavici in ugrizom žuželk ter kač. Medtem ko se zreli plodovi uporabljajo kot blago odvajalo, se sveži nezreli plodovi uporabljajo proti driski. Staro ljudsko zdravilo za zniževanje in regulacijo sladkorja v krvi, zaradi česar se pojavlja v čajnih mešanicah za diabetes, pa je murvino listje.

Bela murva kozmetiki igra veliko vlogo. Uporabljajo jo v preparatih proti staranju kože, za tretmaje kože okrog oči, v tonikih za obraz … Najdemo jo med sestavinami mnogih kozmetičnih preparatov za beljenje kože, čiščenje madežev in peg, ker vsebuje zaviralce, ki zmanjšujejo sintezo melanina. Murva naj bi pomagala pri artritisu, boleznih oči, sprostitvi živčnega sistema, raku grla …

Bogata z antioksidanti

Murva je prava zakladnica antioksidantov, med njimi vitaminov C in E ter raznovrstnih flavonoidov. Ti antioksidanti ne samo, da varujejo celice pred škodljivim delovanjem prostih radikalov, temveč tudi pomagajo zmanjšati tveganje za razvoj kroničnih bolezni, kot so rak in srčno-žilne bolezni. Dolgoročna uporaba murve lahko tako služi kot preventivni ukrep proti staranju in številnim boleznim.

Koristi za prebavni sistem

Vlaknine so eno od ključnih hranil, ki jih v plodovih murve najdemo v izobilju. Vlaknine so nepogrešljive za zdravo delovanje prebavnega sistema, saj pomagajo pri regulaciji črevesne funkcije in preprečujejo zaprtje. Prav tako lahko pomagajo pri uravnavanju holesterola in celo pri hujšanju, saj dajejo občutek sitosti.

Uravnavanje krvnega sladkorja

Za ljudi s sladkorno boleznijo ali tveganjem za razvoj diabetesa tipa 2 je bela murva še posebej koristna. Vsebuje spojine, kot so deoksinjirin in kvercetin, ki imajo sposobnost uravnavanja krvnega sladkorja. Te spojine lahko pomagajo znižati nivo glukoze v krvi po obroku, kar je ključnega pomena za obvladovanje sladkorne bolezni.

Ugodni učinki na srčno-žilni sistem

Zdravje srca je ena od najpomembnejših skrbi v sodobni družbi, in tudi tukaj ima murva zagotovo pomembno vlogo. Flavonoidi in drugi antioksidanti pomagajo pri razširitvi krvnih žil in izboljšanju pretoka krvi. To lahko vodi do zmanjšanega tveganja za srčni infarkt, kapi in drugih kardiovaskularnih težav.

Protivnetne lastnosti

Zanimive so tudi protivnetne lastnosti murve. Raziskave kažejo, da lahko uživanje bele murve ali pripravkov iz nje pomaga pri lajšanju simptomov različnih vnetnih bolezni, kot so artritis, astma ali celo nekatere kožne bolezni.

Murva tudi zdravi

Lubje murve služi kot zdravilo proti črevesnim parazitom, še zlasti trakulji. Zdravi bolezni želodca, črevesa, pomaga pri zastrupitvi s hrano, alkoholom in gobami. Prah iz lubja pa se uporablja v obliki balzama za hitrejše celjenje ran, poparek pa proti povišanemu tlaku.

Murva v kulinariki - marmelada

Uporaba v kulinariki

Murva se v kulinariki uporablja tako za marmelade, sokove, deserte in kolače kot tudi za sladoled in razne omake. Čaj iz listov črne murve Pomaga proti diabetesu. 100 g listja prelijte z litrom vrele vode in 10 ur pustite mirovati. Nato precedite in ga približno polovico spijte preko dneva. Sirup iz jagod črne murve pomaga proti povišani temperaturi, vnetjem in zaprtju.

Pol kilograma jagod črne murve dajte v ¼ litra vode in dodajte žlico jabolčnega kisa. Pustite mirovati 24 ur, nato zmešajte s pol kilograma sladkorja (najbolje rjavega, lahko tudi s kakšnim drugim naravnim sladilom) in skuhajte do želene gostote. Prelijte v sterilizirano steklenico in razredčenega z vodo nekajkrat na dan spijte.

Vendar vseeno pazite pri zaužiti količini murv, saj lahko povzročijo prebavne motnje in halucinacije.

Z vrtnico se okrepite proti raku, izgorelosti, depresiji …

Bodi Eko
-
0
Z vrtnico se okrepite proti raku, izgorelosti, depresiji …

Ker je v razcvetu poleti, je zdaj pravi čas, da izkoristite vse zdravilne lastnosti vrtnice. Lahko jo uporabite za pomiritev, izkoristite antibakterijske in terapevtske atribute eteričnega olja ali se razvajajte s krepčilnima čajem iz vrtničnih latic …

Vrtnice in olje iz vrtnic

Ni le lepa

Vrtnica je zaradi svojih zdravilnih lastnosti že stoletja najbolj priznano naravno zdravilo, sedaj pa tudi moderna znanost potrjuje veliko zdravilnih učinkov. V študiji so ugotovili, da vroča infuzija na zraku posušenih vrtničnih latic vsebuje veliko fenolov in antocianinov, tako kot kislina v česnu, ki je znana tako po antioksidativnih značilnostih kot po antivirusnih in antiglivičnih lastnostih. Poleg tega pa kislina uničuje rakave celice, brez da bi poškodovala zdravo tkivo.

Do podobnih rezultatov so prišli še pri eni študiji, kjer so v treh vrtničnih ekstraktih, to so absolutno, eterično olje in hidrolati, preverili antioksidativne in antibakterijske dejavnosti ter tudi vsebnost fenolov. Vrtnično absolutno in eterično olje sta dosegla najvišjo stopnjo vsebnosti fenolov in antibakterijskih učinkov proti naslednjim boleznim: Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Bacillus subtilis, Pseudomonas aeruginosa, Erwinia carotovora and Chromobacterium violaceum. Vendar ne pozabite, da destilatov absolutno ali eteričnega olja ne smete zaužiti brez posveta s strokovnjakom.
Ker se vrtnično olje uporablja proti izgorelosti in vsebuje visoke vrednosti vitamina C, se uporablja za pomiritev kožnih stanj, kot so rosacea, ekcemi, sončne opekline in prehitro staranje, če se nanaša lokalno.

Čista pomiritev

Vrtnično olje učinkuje tudi proti motnjam v živčnemu sistemu. V raziskavi so primerjali rezultate 40 zdravih prostovoljcev, ki so vrtnično olje dobili transdermalno ali pa so prejeli placebo. Rezultati raziskave so pokazali, da je (v primerjavi s placebom) vrtnično olje povzročilo veliko zmanjšanje hitrosti dihanja, nasičenost kisika v krvi in sistoličnega krvnega tlaka, kar kaže na zmanjšanje razburjenja. Na čustveni ravni so prostovoljci, ki so dobivali vrtnično olje,sami sebe ocenili kot bolj pomirjene, sproščene in manj na preži kot tisti, ki so dobivali placebo.

Ekipa raziskovalcev verjame, da ta dognanja kažejo možno pot do odkritja, katere mentalnih motenje povzročajo stres, depresijo in tesnobo. Ker pa se danes za komercialno rast vrtnic uporablja ogromno pesticidov, seveda poiščite zgolj organske rože, olja in zeliščne destilate.

Kisanje zelja in repe v nekaj korakih

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
2
Kisanje zelja in repe v nekaj korakih

Kisanje zelja in repe je tradicionalna metoda konzerviranja, ki ohranja hranilne vrednosti in okus zelenjave skozi zimske mesece. Ta proces ne le podaljša rok trajanja zelja in repe, ampak tudi obogati našo prehrano z koristnimi probiotiki, vitamini in minerali. Kislo zelje in kisla repa sta pri nas že od nekdaj priljubljena jed in priloga. Naše babice so ju vsako jesen pripravljale za ozimnico.

Zelje in repa sta vrtnini, ki ju lahko obiramo v jeseni in sta tudi dolgo obstojni. Tako da ju lahko jemo še daleč v zimo. S setvijo teh dveh kultur si tako priskrbimo zelenjavo, ki jo bomo lahko svežo uživali tudi še takrat, ko ostale zelenjave ne bo več na voljo.

Kaj potrebujete za kisanje zelja in repe?

Preden začnete s kisanjem, je pomembno, da pripravite vse potrebne sestavine in pripomočke. Za kisanje zelja ali kisanje repe boste potrebovali:

  • Sveže, trdno zelje ali repo
  • Sol (najbolje nejodirano)
  • Steklene kozarce ali keramične posode
  • Težko pokrivalo ali utež (npr. čiste kamne ali keramične uteži)
  • Čisto delovno površino in pripomočke

Pomembno je, da uporabite kakovostne sestavine in čiste pripomočke, saj to vpliva na končni rezultat fermentacije.

Kisanje zelja

Kisanje zelja in repe

Kislo zelje in tudi repo lahko kisamo kar v steklenih kozarcih. To naredimo tako, da jih napolnimo z naribanim zeljem ali repo. Dodamo sol, in sicer 1‒2 % soli glede na količino repe oz. zelja, po želji pa tudi nekaj zrn popra, janeža ali lovorjev list. Vse dobro potlačimo. Vode ne dodajamo. Kozarce na rahlo zapremo in postavimo na temno mesto. Tako omogočimo, da še vedno prihaja do izmenjave plinov. Po nekaj dneh pa kozarec tesno privijmo. Čez 3 do 4 tedne se že lahko sladkate z domačim kislim zeljem ali repo.

Bolj poznana pa je klasična metoda kisanja repe in zelja. V ta namen ju narežemo, naribamo, lahko pa tudi celo naložimo v lesene ali plastične posode. Izmenično polagamo plast repe/zelja in soli. Soli naj bo od 1 do 2 %. Vse skupaj zelo dobro potlačimo, tako da se na površini pojavi voda. Nato vse skupaj dobro obtežimo z lesom ali kamenjem. Po nekaj tednih bomo lahko uživali kislo zelje ali repo.

Kisanje zelja po korakih

Kisanje zelja je bolj enostavno, kakor si marsikdo predstavlja. Potrebujemo le nekaj osnovnih pripomočkov.

Priprava zelja

  1. Odstranite zunanje liste zeljne glave in jo temeljito operite. Prerežite zelje na polovico in nato na četrtine, odstranite trdi srednji del.
  2. Narežite ali naribajte zelje na tanke trakove. Uporabite oster nož ali strgalnik za enakomerno rezanje.
Kisanje zelja gnetenje z rokami

Soljenje in gnetenje

  1. Položite narezano zelje v veliko skledo in ga posujte s soljo. Na kilogram zelja uporabite približno 20 gramov soli.
  2. Z rokami dobro premešajte zelje in ga močno gnetite, da začne izločati tekočino. Ta korak je ključnega pomena, saj sol pomaga izvleči vodo iz zelja in ustvarja okolje za fermentacijo.

Polnjenje kozarcev

  1. Ko je zelje dovolj zmehčano in je izločilo precej tekočine, ga začnite polniti v čiste steklene kozarce ali keramične posode.
  2. Z rokami ali pestjo močno pritisnite zelje, da iztisnete zrak in poskrbite, da je zelje prekrito s svojo tekočino (zeljnim sokom ali zelnico). Pomembno je, da zelje ostane potopljeno v tekočini.

Zapiranje in fermentacija

  1. Kozarce tesno zaprite s pokrovi ali posode pokrijte s težkim pokrivalom.
  2. Postavite kozarce na hladno in temno mesto, kjer bodo lahko fermentirali. Proces fermentacije običajno traja od 1 do 4 tedne, odvisno od temperature in vaših okusnih preferenc glede okusa.
  3. Občasno preverjajte kozarce in poskrbite, da je zelje vedno potopljeno v tekočini. Če je potrebno, dodajte malo prekuhane in ohlajene solne raztopine.

Kisanje repe po korakih

Kisanje repe poteka po podobnem postopku kot kisanje zelja. Sledite tem enostavnim korakom.

Kisanje repe

Priprava repe

  1. Repo operite in olupite. Nato jo narežite ali naribajte na tanke kolobarje ali trakove.
  2. Položite narezano repo v veliko skledo in jo posujte s soljo. Uporabite enako količino soli kot pri zelju, torej približno 20 gramov soli na kilogram repe.

Soljenje in gnetenje

  1. Repo dobro premešajte in jo močno gnetite, da začne izločati tekočino. Tako kot pri zelju, je tudi pri repi pomembno, da sol pomaga izvleči vodo iz repe.

Polnjenje kozarcev

  1. Ko je repa dovolj zmehčana in je izločila precej tekočine, jo začnite polniti v čiste steklene kozarce ali keramične posode.
  2. Z rokami ali pestjo močno pritisnite repo, da iztisnete zrak in poskrbite, da je repa prekrita s svojo tekočino. Pomembno je, da repa ostane potopljena v tekočini.

Zapiranje in fermentacija

  1. Kozarce tesno zaprite s pokrovi ali posode pokrijte s težkim pokrivalom.
  2. Postavite kozarce na hladno in temno mesto, kjer bodo lahko fermentirali. Proces fermentacije pri repi običajno traja enako dolgo kot pri zelju, torej od 1 do 4 tedne.
  3. Občasno preverjajte kozarce in poskrbite, da je repa vedno potopljena v tekočini. Če je potrebno, dodajte malo prekuhane in ohlajene solne raztopine.

Koristi kislega zelja in repe za zdravje

Probiotiki poskrbijo za zdravo prebavo

Kislo zelje in repa sta bogata z naravnimi probiotiki, ki izboljšujejo zdravje prebavnega sistema. Probiotiki pomagajo uravnotežiti črevesno floro, preprečujejo zaprtje in podpirajo zdravo prebavo.

Bogat vir vitaminov in mineralov

Kislo zelje in repa vsebujeta visoke ravni vitaminov C in K, železa, kalija in magnezija. Ti vitamini in minerali so ključni za ohranjanje zdravja kosti, imunskega sistema in delovanja mišic.

Krepitev imunskega sistema

Redno uživanje kislega zelja in repe lahko krepi imunski sistem zaradi visoke vsebnosti vitaminov in probiotikov. Vitamin C in probiotiki pomagajo telesu pri boju proti okužbam in boleznim.

Podpora pri hujšanju

Kislo zelje in repa sta nizkokalorična živila, bogata z vlakninami, ki povečujejo občutek sitosti. Uživanje teh fermentiranih zelenjav lahko pomaga pri nadzoru apetita in zmanjšanju vnosa kalorij, kar prispeva k izgubi teže.

Zdravje srca

Fermentirano zelje in repa lahko pripomoreta k zdravju srca, saj vsebujeta vlaknine, ki pomagajo znižati raven slabega holesterola (LDL) in uravnavati krvni tlak. Antioksidanti v teh živilih ščitijo srce pred poškodbami prostih radikalov.

Uporaba kislega zelja in repe v kuhinji

Kislo zelje in repa sta izjemno vsestranska živila, ki ju lahko vključimo v številne jedi. Tradicionalno se uporabljata kot priloga k mesnim jedem, kot so pečenice ali krvavice. Odlično se podata tudi v solate, juhe, enolončnice ali kot dodatek sendvičem.

Poskusite ju tudi v bolj inovativnih receptih, kot so kislo zelje in repa s testeninami ali v azijskih jedeh. Kombinacija teh fermentiranih zelenjav z različnimi začimbami in sestavinami lahko ustvari edinstvene in okusne jedi, ki so hkrati zdrave in hranljive. Kislo zelje pa uporabljamo tudi v enolončnicah kot je jota.

Še več nasvetov najdete tukaj:

5 skrivnosti za boljše zdravje

Bodi Eko
-
0
5 skrivnosti za boljše zdravje

Razkrivamo vam pet preprostih načinov, kako kar najbolje poskrbeti za svoje zdravje in počutje.

Nasveti za boljše počutje

Nepasterizirani med

Vsebuje veliko naravnih antibiotikov in zdravilnih encimov, če pa ga »grizljate«, ko ste bolni, se lahko (od navadnih viroz) pozdravite tri dni prej.  Na Univerzi Illinois so dokazali, da med ubija bakterije, ki povzročajo infekcijo sinusov in prehlad. Dve žlici na dan lahko umirita tudi vneto grlo in zmanjšata kašelj.

Temna čokolada

Temna čokolada vsebujejo flavonoide, ki pomagajo pri boljšem pretoku krvi v možganih, kar pomeni, da si boste bolje zapomnili stvari in imeli naslednji dve uri povečano koncentracijo. Seveda pa zaradi prevelike vsebnosti sladkorja vzemite tako, ki vsebuje vsaj 70 % kakava.

Z zelenim čajem proti utrujenosti

Vedno več ljudi dnevno spije kar nekaj skodelic zelenega čaja. Pravijo, da imajo zato dovolj energije, da zdržijo naporen dan in so bolj skoncentrirani v službi. Raziskava kalifornijske univerze pa je dokazala, da sestavine zelenega čaja pomagajo možganom, da bolje funkcionirajo.

Dihanje za sproščanje

Proti stresu, ki se nabira ves dan, in kriznih situacijah se je najlažje umiriti tako, da postanete pozorni na svoje dihanje.  Počasi vdihnite zrak, štejete do šest in začutite, kako se polnijo pljuča in trebuh, nato pa počasi izdihnite med štetjem do šest (število lahko čez čas povečate). Ponavljajte, dokler se ne počutite bolje.

Z ribami nad gube

Za lepo in zdravo kožo bi morali vsaj trikrat na teden jesti ribe. Tako bi za 30 % zmanjšali gube in povešeno kožo, saj ribe vsebujejo minerale, proteine in omega 3 maščobne kisline, ki negujejo kožo in spodbujajo obnovo kolagena.

Narastek iz ajdove kaše z zelenjavo

Katja Mrzel
-
0
Narastek iz ajdove kaše z zelenjavo

Narastek iz ajdove kaše, pri katerem uporabimo sezonsko zelenjavo, da je jedilnik še bolj pester in zdrav.

Narastek iz ajdove kaše z zelenjavo

Sestavine za 4 osebe

  • 300 g ajdove kaše
  • 1 čebulo
  • 2 stroka česna
  • 300 g sezonske zelenjave (por, šparglji, grah ipd.)
  • 4 korenčke
  • 250 g tofuja
  • 2 jž pšenične oz. pirine moke
  • 2 jž kokosove maščobe
  • 2 jž sojine omake
  • 1 čž zelišče soli
  • 1 jž naravne jušne osnove
  • 1 čž koprca
  • 2 jž zeliščne omake s čemažem ali baziliko
  • 3 jž oljčnega olja

Priprava

  1. Ajdovo kašo kuhamo v vodi v razmerju 1:2,5-3. Vodi dodamo jušno osnovo in malenkost osolimo. Kuhamo na malem ognju približno 10 minut. Odstavimo in pustimo nabrekati še nekaj minut.
  2. V ponvi na maščobi prepražimo sesekljano čebulo. Ob koncu praženja dodamo še sesekljan česen in na grobo naribano korenje.
  3. Posebej na maščobi na kratko prepražimo še poljubno sezonsko zelenjavo, npr.: na kolobarje narezan por, na koščke narezane šparglje … Dušimo le na kratko, da zelenjava ostane hrustljava. Ko je podušena, jo vmešamo v ajdovo kašo.
  4. V mešalniku zmeljemo tofu, ki smo mu dodali moko, 1 dl vode, sojino omako, oljčno olje, zeliščno sol in  zelišča. Maso zmeljemo da postane popolnoma homogena.
  5. Kuhani ajdovi kaši dodamo pripravljeno zelenjavo ter vmešamo  kremo iz tofuja. Maso dobro premešamo in jo preložimo v pomaščen pekač z visokimi robovi.
  6. Posujemo s poljubnimi semeni in zapečemo 20 min pri temperaturi 200°C. Rahlo ohlajeno razrežemo na večje kocke. Postrežemo na krožnikih in ponudimo s solato.

Topinambur – pozabljena superhrana za prebavo, energijo in kislo-bazično ravnovesje

Jerneja Jošar
-
1
Topinambur – pozabljena superhrana za prebavo, energijo in kislo-bazično ravnovesje

Ko pomislimo na gomolje iz domačega vrta, se najprej spomni na krompir. Pa vendar se med njimi skriva skromen sogovornik našega telesa – topinambur, gomoljasta sončnica, ki se odlikuje z nenavadno kombinacijo hranil in funkcij. V svojem jedilniku je lahko diskreten, a zelo učinkovit zaveznik – predvsem takrat, ko želimo podpreti prebavo, uravnati krvni sladkor in pomagati telesu doseči kislo-bazično ravnovesje.

Topinambur, imenovan tudi jeruzalemska artičoka ali ameriški krompir je zagotovo ena izmed možnosti, da v enolični vsakdanji jedilnik vnesemo nekaj novega, posebnega in zdravega. Zaradi vlaknin dobro deluje predvsem na prebavo, niža raven holesterola v krvi in ugodno vpliva na krvni sladkor.

Ključni poudarki:

  • Topinambur (Helianthus tuberosus) vsebuje inulin, ki uravnava prebavo in ima nizek glikemični indeks, primeren za diabetike.
  • Gomolji so bogati z vlakninami, vitamini A, B1, B2, C ter minerali, kot so kalij, železo in fosfor.
  • Uporablja se surov ali kuhan, okus spominja na artičoke; priporočljiv za raznoliko prehrano.

Kaj je topinambur?

Topinambur (Helianthus tuberosus) je trajnica. Poznamo jo pod različnimi imeni kot: ameriški krompir, gomoljasta sončnica, laška repa, laškica, jeruzalemska artičoka, papeževa ali svinjska repa … Za vsemi temi čudnimi imeni pa se skriva dokaj skromna rastlina, ki jo videvamo po domačih vrtovih, parkih, na obrežjih potokov in rek, ob robovih gozdov in ob cestah.

V 17. stoletju so jo prenesli iz Severne Amerike v Evropo, kjer je s svojimi zlatorumenimi cvetovi krasila vrtove petičnežev in botanične vrtove. Najprej so topinambur poznali le v Franciji, Angliji in Italiji, proti koncu 19. stoletja pa se je razširil tudi po drugih evropskih deželah.

Gomolj topinamburja
Gomoljasto odebeljena korenika je rogato razčlenjena.

Gomolji, podobni krompirju

Čeprav je rastlina sicer sorodna sončnici, skriva v zemlji številne nagrbančene gomolje. Iz njih lahko pripravimo različne jedi, ki jih lahko uživamo surove ali toplotno obdelane. Gomolje začnemo izkopavati že jeseni (september, oktober), ko se nadzemni del rastline že posuši. Najboljše jih je izkopavati sproti, vendar jih za dobrih deset dni lahko brez škode shranimo v primerni posodi v hladilniku.

Gomolji, ki jih izkopavamo spomladi (ko zemlja odmrzne), so zaradi razgradnje inulina nekoliko slajši kot jesenski. Gomolji bodisi jesenski ali pomladni so nepravilne oblike in jih zaradi tega težko čistimo. Očiščene gomolje je priporočljivo dati v okisano hladno vodo, ker sicer potemnijo.

V primerjavi s krompirjem je meso topinamburja sočnejše in okusnejše. Okus nas celo spominja na šparglje ali artičoke. Gomolji topinamburja vsebujejo:

  • 78 ostotkov vode
  • 20 odstotkov inulina
  • največ 2,5 odstotka beljakovin
  • 0,2 odstotka vitaminov A, B1, B2 in C
  • rudnine kalcij, železo, fosfor, silicij in kalij.
Topinambur

Za zdravje koristen topinambur

Topinambur se priporočajo diabetikom, namesto uporabe krompirja. Saj v primerjavi s krompirjem, v katerem je glavni ogljikov hidrat škrob, vsebuje 20% inulina. Ta se pod vplivom encima inulaze razgradi v fruktozo, ki ne vpliva na raven sladkorja v krvi. Torej je topinambur odlična hrana za diabetike. Po njem pa naj posežejo tudi tisti, ki želijo shujšati, saj ima zelo nizko kalorično vrednost  (100 g vsebuje 74 kalorij ) ter zmanjšuje tek. Raziskave kažejo, da bi lahko ugodno deloval tudi na zamaščena jetra.

Topinambur vsebuje tudi nekaj beljakovin, čisto malo maščob, ogromno mineralov, med katerimi so železo, kalij, fosfor, kalcij in silicij ter vitamine A, B1, B2  in C. Ne manjka tudi holina, ki vzdržuje raven krvnega tlaka, lecitina, ki omogoča prenos maščobnih kislin in presnovo holesterina ter levulina in balastnih snovi, ki uravnavajo prebavo in pomagajo pri zapeki. Večje količine zaužitega topinamburja lahko povzročijo napenjanje, zato raje ne pretiravajte.

Uporaba Topinamburja v kuhinji

Spodbuja prebavo

Pomembna sestavina topinamburja je inulin. Ta polisaharid ima kar nekaj lastnosti, ki lahko dobro vplivajo na naše zdravje in dobro počutje:

  • je topna dietna vlaknina
  • ima nizko energijsko vrednost (14 kJ/g)
  • ima nizek glikemični indeks (GI)
  • niža raven holesterola v krvi
  • niža trigliceride
  • niža pH blata
  • povečuje prostornino blata in število stolic
  • spodbuja dejavnost bakterij bifidus
  • poveča vsrkanje rudnin iz prebavil v kri
  • ne dela zobnih oblog
  • deluje preventivno proti obolenju debelega črevesja.

Zaradi naštetih pozitivnih učinkov na naše telo topinambur priporočamo v prehrani sladkornih bolnikov, ljudem, ki imajo težave z odvajanjem, pri povišanih krvnih lipidih in pri izvajanju shujševalne dietoterapije. Zelo popestri tudi vegetarijanske jedilnike in ostale alternativne oblike prehrane.

Topinambur lahko ponudimo kot začetno jed, v različnih juhah, prilogah, solatah ali kot samostojno jed.

Topinambur

Topinambur ustvarja kislo bazično ravnotežje

Topinambur spada med hranila iz nevtralnega dela spektra, zato je dobrodošel kot tisti, ki nas lahko vpelje v ravnotežje med kislostjo in bazičnostjo. Vsi naši organi lahko normalno delujejo samo takrat, ko so količine kislih in bazičnih snovi v telesu uravnotežene.
“Zakisanost” naše notranjosti je lahko dejavnik, ki bo pripeljal do nove bolezni ali obujanja starih. Prav tako lahko zakisanost pomeni osnovo za številne nespecifične simptome, katerih spisek ni kratek:

  • kronična utrujenost
  • neodpornost na infekcije, pogosti prehladi
  • bohotenje kandide
  • plini in napetost v želodcu med in po jedi
  • izčrpanost
  • zmanjšana koncentracija
  • suha koža
  • preobčutljivost dihalnih organa (kihanje, bistri izloček iz nosa; suhost sluznice nosa, grla in vek; …

Kako pripravimo topinambur?

Načinov, kako pripravimo topinambur, je kar nekaj. Surovi gomolji – korenike so izredno hrustljavi in sočni, okus malo spominja na lešnike, kuhani, pečeni, dušeni pa so prijetno sladkastega okusa. Kakor koli že ga boste uporabili, nikar ne odstranjujte kožice. Tako tanka je, da se nima smisla ukvarjati s tem, z odstranjevanjem pa bi šlo v nič tudi veliko mineralov. Gomoljaste korenike le dobro operemo, prav bo prišla ščetka za zelenjavo, ter tu in tam odrežemo kakšen nelep del.

Najpogosteje ga pripravljamo tako kot krompir, večinoma kot pečenega ali kuhanega. Če naj bi ga rezali, naredimo to tik pred obdelavo, saj zelo hitro potemni. (Pazimo: Prvič se ga ne prenajejmo, ker povzroča pline.) Neolupljeni topinambur kuhamo 10-15 minut, olupljenega in narezanega pa 5-8 minut.

  • Svež topinambur lahko pripravimo kot tanke rezine in ga uporabimo v solati ali mariniranega v malo deviško stisnjenega olivnega olja.
  • Pražimo ga vedno skupaj z drugo zelenjavo in na olivnem olju. Topinambur se bo zmehčal v 5-6 minutah.
  • Lahko ga zmeljemo s paličnim mešalnikom za kremno juho.
  • Poskusimo lahko tudi pire iz topinamburja, dodajmo mu malo popra ali katere koli druge začimbe.

Odličen v solatah

Topinambur v solati
Solata iz kislega zelja, radiča, pora, topinamburja in lešnikov.

Sočno hrustljavost lahko dodobra izkoristimo za pripravo solat. Pripravimo jih samostojno ali kombiniramo s korenček, rdečo peso, gomoljno zeleno, repo. Korenike fino ali grobo naribamo ali tanko narežemo na ploščice, dodamo sok limone ali jabolčni kis in malo hladno stisnjenega olja, katerega koli, lahko je oljčno, konopljino, laneno, čudovito zaokrožita okus orehovo ali lešnikovo olje. Lahko pa preprosto zabelimo z malo oljčnega olja in dodamo prej za nekaj časa v vodi namočene in nato grobo nasekljane lešnike, orehe ali mandlje.

Tudi sončnice, bučna in konopljina semena so dober dodatek. Oreški in semena so nasploh zelo uporabni tudi za pripravo polivk za solate in omak, v katere namakamo surovo zelenjavo. Poljubne oreške ali semena, skupaj z malo olja, limoninega soka in vode, zmeljemo v pasto. Dodamo lahko poljubne začimbe ter česen ali čebulo. Za solatni preliv dodamo več tekočih sestavin. Polivko prelijemo preko naribanih korenik, v omake pa pomakamo na paličice narezane koščke.

Pečen

Pečen topinambur
Skupaj s krompirjem pečen topinambur.

Topinambur spečemo tako kot krompir. Lahko samega ali skupaj s krompirjem. Nam je še posebej všeč pečen skupaj s krompirjem, muškatno bučo in korenčkom. Vso zelenjavo najprej dobro operemo, narežemo na srednje velike kose in vmešamo malo maščobe (kokosove ali kakšne druge), posušeno listno zeleno, šetraj, malo popra in rdeče paprike. Vse skupaj dobro premešamo in pečemo v pečici približno dvajset minut do pol ure.

Pire

Pire iz topinamburja
Pire iz topinamburja, krompirja in gomoljne zelene.

Tudi pire lahko pripravimo iz topinamburja. Samega ali s krompirjem. Zanimiv je pire iz topinamburja in gomoljne zelene. Če mu dodamo malo več tekočine, npr. rastlinske smetane (lahko je tudi samo voda), dobimo krasno omako, ki jo ponudimo h popečeni ali dušeni zelenjavi. Za kremno juho najprej popražimo malo čebule, dodamo na kocke narezan topinambur in krompir, nekaj strokov česna, zalijemo z vodo in skuhamo do mehkega. Sedaj samo še zmeljemo s paličnim mešalnikom, dodamo ali pa tudi ne rastlinsko smetano (jogurt, smetano) in slastna kremna juha je pripravljena.

Čips

Narezanega na tanke lističe lahko posušimo in grizljamo namesto čipsa, na kose narezanega vlagamo v kis tako kot rdečo peso in kumare. Ponekod pripravljajo iz topinamburja tudi žganje.

Solata s topinamburjem

Sestavine za 4 osebe:

  • 600 g brstičnega ohrovta
  • 200 g cvetače
  • 100 g hamburške slanine
  • 2 do 3 šalotke
  • 50 g topinamburja
  • pol rdeče, pol rumene paprike
  • 2 žlici oljčnega olja
  • 2 žlici jabolčnega kisa
  • 2 zvrhani žlici sesekljanega peteršilja
  • 5 do 6 žlic zelenjavne juhe
  • sol, poper po okusu

Priprava: brstični ohrovt skuhamo, odcedimo in ohladimo. Prav tako cvetačo. Na olju zarumenimo slanino, nato jo poberemo iz posode. Na isti maščobi prepražimo šalotko. Očiščeni surovi topinambur olupimo in naribamo. Na tanke rezine narežemo rdečo in rumeno papriko. Vse sestavine pomešamo skupaj, dodamo začimbe, potresemo s peteršiljem in jed ponudimo. Jed na osebo vsebuje približno: 7,6 g beljakovin, 28 g maščob, 8,3 g ogljikovih hidratov in 325 kilokalorij.

Preberite tudi, kako lahko sami pridelamo topinambur na svojem vrtu

1...912913914...1.151Stran 913 od 1.151