Blaž Švab: Peti je treba tudi o odnosu do dežele, v kateri živiš

Blaž Švab, ki je z nastopanjem povezan že od mladih let, je skozi svoje delo dozorel in vlogi pevca dodal tudi mnoge druge kvalitete, zaradi katerih je priljubljen tako pri mlajših kot starejših generacijah.

Vpliv kemikalij na delovnem mestu na plodnost

V zadnjih desetletjih se v strokovni in laični javnosti vse več govori o številnih primerih neplodnosti, ki prizadene pare v reproduktivni dobi.

Ateroskleroza precej razširjena med odraslimi

Ateroskleroza je izjemno razširjena težava pri odraslih – tudi pri tistih brez diagnosticirane srčne bolezni oziroma očitnih simptomov.

Psihobiotiki – probiotiki, ki so še posebej koristni za možgane in duševno zdravje

Psihobiotiki so probiotiki, ki imajo še posebej pozitiven vpliv na naše možgane oziroma kognitivne sposobnosti.

Damjana Bakarič: Premagati tesnobo?! Ni lahko, vendar se da!

Damjana Bakarič o tem, kako preživeti in živeti po izkušnji, ki je ne bi privoščili niti najhujšim sovražnikom.

Ana Praznik: Bodite prijazni do drugih, in drugi bodo prijazni do vas

Z Ano Praznik, voditeljico oddaje Delovna akcija, sva se pogovarjali med snemanjem oddaje, kjer so prenavljali stanovanje družine v stiski.

Sindrom Petra Pana: ko oseba nikoli zares ne odraste …

Ali ste že slišali za »sindrom Petra Pana«? Čeprav ne gre za uradno diagnozo, je to težava, s katero se spopada vedno več ljudi.

Vlažilnik zraka v spalnici – da ali ne?

Vlažilnik zraka v spalnici se zdi tako odlična rešitev, toda če se odločite za nakup, morate upoštevati nekaj pomembnih napotkov.
Vrt & VrtnarjenjeKislo zelje in repa: kisanje zelja in repe v nekaj korakih

Kislo zelje in repa: kisanje zelja in repe v nekaj korakih

MORDA VAS ZANIMA

Kislo zelje in kisla repa sta pri nas že od nekdaj priljubljena jed in priloga. Naše babice so ju vsako jesen pripravljale za ozimnico.

- Oglas -

Zelje in repa sta vrtnini, ki ju lahko obiramo v jeseni in sta tudi dolgo obstojni. Tako da ju lahko jemo še daleč v zimo. S setvijo teh dveh kultur si tako priskrbimo zelenjavo, ki jo bomo lahko svežo uživali tudi še takrat, ko ostale zelenjave ne bo več na voljo.

kislo zelje

Upamo sicer, da ste do sedaj zelje tudi že posejali. Če ga še niste, pa pohitite in izberite zgodnje sorte, ki hitreje dozorijo. Zelje je ena izmed vrtnin, ki bi morala biti prisotna na vseh naših vrtovih. Vsebuje namreč veliko vode in vlaknin, vitamin C, vse vitamine iz skupine B ter tudi mikroelemente, kot so mangan, selen in cink. Uživanje zelja pomirja, sprošča, krepi imunski sistem ter pospešuje nastajanje krvi in barvil na koži in laseh.

Za setev repe je čas v juliju in avgustu.

- Oglas -

Repa na vrtu

Setev in nega zelja in repe

Zelje lahko sejemo od marca do aprila, če seme sejemo v zavarovani prostor, ter maja in junija na prosto. Seme zelja navadno kali od 8 do 12 dni. Sejemo lahko seme ali pa si kupimo že pripravljene sadike in jih sadimo na končno mesto. Sadike si lahko vzgojimo tudi sami, saj je to pri zelju enostavno. Seme zelja namreč kali že pri 5 ˚C, zato ne potrebujemo ogrevanega rastlinjaka. Mlade rastlinice zelja pa prenesejo tudi krajše obdobje s temperaturami pod 0 ˚C. Če si sadike vzgajamo sami, je čas presajanja sadik 30‒35 dni po setvi. Sadimo na razdaljo 50 x 60 cm. Če bomo sejali zgodnje sorte, bomo prvi pridelek lahko pričakovali že od maja dalje. Ker smo na vrtu navadno s prostorom omejeni, moramo paziti le, da ob zelju sejemo vrtnine, ki sodijo v t. i. skupino dobrih sosedov za zelje, to so: nizek fižol, grah, kumare, korenček, facelija, rdeča pesa, solata, zelena, špinača, paradižnik, krompir, endivija, por, blitva, kamilica, kumina, koper. Ker zelje raste zelo počasi, lahko hitro rastoče vrtnine sejemo kar med zelje. Izkušnje so pokazale, da je na osebo dovolj do 10 zeljnatih glav. Lepe zelnate glavice bomo dobili, če bomo skrbeli, da bo imelo zelje dovolj vode. Zato je pomembno, da ga poleti v obdobju hude vročine redno zalivamo. Prav tako moramo paziti na plevel. Zelje namreč raste zelo počasi in ga pri tem plevel še dodatno ovira.

Repa

Repo julija in avgusta sejemo na prva prosta mesta, ki se pojavijo na vrtu, ko nekatere vrtnine, kot je na primer zgodnji krompir, že zapustijo naš vrt. Pred setvijo repe moramo tla prekopati ali vsaj prerahljati. Repo sejemo v vrsto, in sicer tako, da je v vrsti razdalja med semeni 5 cm, med vrstama pa 45 cm. Ko kupujemo seme, bomo opazili, da lahko kupimo semena sort tako s podolgovatimi kot z okroglimi koreni. Naj samo poudarimo, da med njima po okusu ni bistvene razlike. Med rastjo potrebuje repa veliko vlage, v nasprotnem primeru postanejo gomolji repe trdi. Dobri sosedje repe v vrtu so ognjič, žametovka, grah, fižol, špinača in solata. Če jo posejmo v dolžini 1,5 m, bo to zadostovalo za enega družinskega člana. Seme repe kali 5‒7 dni in že po petih do šestih tednih lahko pričakujemo prve pridelke.

Zelje

Pobiranje in skladiščenje pridelkov

Ko je zelje zrelo, odrežemo glave. Le-te ne peremo, temveč odstranimo zgolj zunanje (umazane) liste. Zeljnato glavo nato lahko hranimo na hladnem. Če pobiramo sveže zelnate glave, lahko v poznem poletju ali jeseni, ko imamo glav obilo, z lopato prirežemo del korenin. To storimo tako, da lopato ob korenu navpično zapičimo v zemljo. S tem umirimo rast zeljnatih glav ter preprečimo, da bi glave ob obilnem poletnem ali jesenskem deževju popokale. Glave pa tako ostanejo na njivi in tako sveže dalj časa. Iz svežega zelja lahko pripravimo mnogo zanimivih jedi, kot so solate, enolončnice itd., najbolj poznano pa je gotovo kislo zelje. Marsikateri vrtičkar pridela dovolj zelja za svežo potrošnjo, a ga ne kisa, saj za kislo zelje potrebujete več zeljnatih glav ter prostor, kamor postavi posodo za kisanje zelja. Vendar pa lahko zelje kisamo tudi v steklenih kozarcih, s čimer porabimo manj prostora in tudi malo zeljnih glav za tako vrsto kisanja. Tako si lahko pripravimo kislo zelje ali pa vsaj nekaj te okusne jedi za zimsko obdobje.

Ko so repe zrele oziroma so večje od žogice za namizni tenis, izpulimo vsako drugo rastlino, s čimer naredimo več prostora za ostale. Repo lahko pojemo surovo ali pa jo uporabimo v enem izmed številnih receptov. Lahko jo skladiščimo v zasipnici, v izjemnih premerih tudi kar v zemlji, kjer raste. Repa namreč raste tudi pri temperaturi malo pod 0 ˚C. Seveda pa jo lahko tudi naribamo in si pripravimo kislo repo. Okusni pa so tudi mladi listi. V ta namen lahko novembra izberete nekaj korenov repe ter jih posadite v lonce za siljenje za mlade liste.

Kislo zelje

Kisanje zelja in repe

- Advertisement -

Kislo zelje in tudi repo lahko kisamo kar v steklenih kozarcih. To naredimo tako, da jih napolnimo z naribanim zeljem ali repo. Dodamo sol, in sicer 1‒2 % soli glede na količino repe oz. zelja, po želji pa tudi nekaj zrn popra, janeža ali lovorjev list. Vse dobro potlačimo. Vode ne dodajamo. Kozarce na rahlo zapremo in postavimo na temno mesto. Tako omogočimo, da še vedno prihaja do izmenjave plinov. Po nekaj dneh pa kozarec tesno privijmo. Čez 3 do 4 tedne se že lahko sladkate z domačim kislim zeljem ali repo.

Bolj poznana pa je klasična metoda kisanja repe in zelja. V ta namen ju narežemo, naribamo, lahko pa tudi celo naložimo v lesene ali plastične posode. Izmenično polagamo plast repe/zelja in soli. Soli naj bo od 1 do 2 %. Vse skupaj zelo dobro potlačimo, tako da se na površini pojavi voda. Nato vse skupaj dobro obtežimo z lesom ali kamenjem. Po nekaj tednih bomo lahko uživali kislo zelje ali repo.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×