Počitnic je konec in spet smo zakorakali v novo šolsko leto. Da bo vaš šolar poln energije, vesel in zadovoljen, mu morate zagotoviti tudi ustrezno gorivo in njegovi prehrani nameniti še posebno pozornost. Čezmerna telesna teža med otroki in mladostniki je čedalje pogostejša, vzrok pa leži v energijsko prebogati, a hranilno zelo revni prehrani. Če boste otroka že od malih nog navajali na uživanje čim manj predelane hrane, mu boste dali pomembno popotnico za naprej.
Šolar naj vsako jutro zajtrkuje
Če vaš šolar zjutraj izpusti zajtrk, bo pri pouku manj zbran in bolj raztresen, saj njegovo telo in možgani ne bodo prejeli dovolj glukoze. Otroci imajo zelo hitro presnovo, zato se glukoza in druge snovi porabljajo hitreje kot pri odraslih. Pomembno je, da tudi sami zajtrkujete in ste tako svojemu otroku za zgled.
Vsi obroki naj bodo uravnoteženi
Poskrbite, da bo čisto vsak obrok, ki ga zaužije vaš otrok, uravnotežen. To pomeni, da bo vseboval vsa glavna makro hranila: ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe.
Kot priporočata Marija Merljak in Mojca Koman, avtorici knjige Zdravje je naša odločitev, je hranilen in uravnotežen obrok že kos polnozrnatega kruha, kos sira in jabolko.
Prehrana v slovenskih vrtcih in šolah se sicer nekoliko izboljšuje, vseeno pa razmere niso idealne. Tudi starši lahko s svojimi predlogi in pripombami vplivate na sestavo obrokov v šolah in vrtcih. Vsekakor pa se potrudite, da bodo domači obroki vedno pripravljeni iz zdravih in čim manj predelanih živil. Pomembno je, da kot družina tudi čez teden karseda pogosto obedujete skupaj. Skupni obroki krepijo vezi med družinskimi člani, hkrati pa je čas, ki ga družina preživi skupaj za mizo, tudi lepa priložnost za pogovor o tem, kaj se je komu zgodilo čez dan.
Prehrana naj bo raznolika, pa tudi nekaj domišljije ne bo odveč
Nekateri otroci so zelo neješči, zato je skrb za njihovo prehrano za starše prava muka. Nikakor ne velja, da otroci ne marajo zelenjave, še posebej pa ne, če je ta na njihovem krožniku že od rosnih let. Ko otroku pripravljate malico, mu lahko sadje ali zelenjavo domiselno narežete in iz koškov sestavite podobe živali ali rastlin. Obrok, ki bo že na pogled videti slasten in mamljiv, bo otroku šel tudi veliko bolj v slast. Če vaš otrok vseeno zavrača zelenjavo, mu iz nje pripravite pire ali pa jo v mešalniku zmešajte s sadjem. Okus sladkega sadja, na primer banan, bo »preglasil« okus zelenjave in vaš otrok še opazil ne bo, da je ravnokar pojedel veliko zelenjavno porcijo.
Otrok naj sodeluje pri kuhi
Svojega otroka vključite tako v načrtovanje, nabavo in pripravo hrane. Pogovorite se, kaj bi skuhali in nato z njim odidite po nakupih, doma pa se potem skupaj lotite priprave obroka. Otroku dajte nekaj preprostih nalog in ga zaposlite – tako bo dobil občutek pripadnosti, hrana, ki jo bo pomagal pripraviti, pa mu zagotovo tudi veliko bolj teknila.
Otrok naj pije vodo ali nesladkane čaje
Otroka že od najbolj rosnih let navajajte na to, da žejo gasi z vodo ali nesladkanim čajem. Sladke pijače, ki so polne sladkorja in umetnih dodatkov v prehrani vašega otroka nimajo kaj iskati.
Kaj pa sladkarije?
Dejstvo je, da se vsem slabim živilom ne boste mogli nikoli izogniti. Tudi tiste ne najbolj zdrave sladkarije se bodo zagotovo občasno znašle v otrokovih ustih. Nikar se preveč ne obremenjujte s tem. Če večina prehrane vašega otroka temelji na nepredelanih in hranilno bogatih živilih, so skrbi odveč. Vsekakor pa prevelike količine sladkarij in druge nezdrave hrane lahko vodijo čezmerno telesno maso ali debelost.
Poskrbite, da bo prehrana vašega otroka uravnotežena in hranilno bogata ter da boste otroku privzgojili zdrave prehranjevalne navade. In ne pozabite – sami ste mu najboljši zgled.
Hokaido bučo narežemo na večje kocke. Sesekljamo čebulo.
Čebulo popražimo na sončničnem olju, dodamo kocke hokaido buče in skupaj dušimo. Dodamo vodo, da je vse dobro pokrito. Kuhamo, dokler kocke ne razpadejo.
Z mešalnikom piriramo. Odvisno od gostote juhe dodamo ovseno mleko. Solimo, popramo ter dodamo jušno začimbo in muškatni orešček.
Hokaido juha je odlična tudi kot jed s curryjem: umešamo 1-2 žlici curryja. Izboljšamo s penasto stepenim kokosovim mlekom.
Voda je zelo oprijemljiv vir energije, zato lahko njeno uporabo zelo preprosto nadzorujemo. Podnebne spremembe, večanje svetovne populacije in drugi dejavniki vplivajo na zmanjševanje virov pitne vode. Že z majhnimi koraki lahko naredite velike spremembe in zmanjšate svoj »vodni odtis«.
Pripravili smo vam nekaj preprostih namigov, ki jih lahko uporabite v svojem vsakdanjem življenju.
Preglejte nastavitve pri pralnem in pomivalnem stroju
Če je le mogoče, pralni in/ali pomivalni stroj nastavite na okolju prijaznejši program, s katerim boste porabili manj vode. Prav tako čim redkeje uporabljajte sušilni stroj, saj z njim porabite veliko energije.
Za velike prihranke: Do konca napolnite pomivalni ali pralni stroj
Nikar ne perite v na pol praznem pomivalnem ali pralnem stroju. Počakajte, da sta popolnoma polna in ju šele nato zaženite.
Izberite energijsko varčne gospodinjske aparate
Vsi gospodinjski aparati so danes že označeni z energijskimi razredi, v katere spadajo. Z njimi lahko prihranite veliko energije.
Izberite okolju prijazno avtopralnico
S pranjem avtomobila lahko v zelo kratkem času porabite velike količine vode. Tudi pri nas obstaja že kar nekaj ekoloških avtopralnic. Vaš jekleni konjiček bo čist, vi pa boste tako poskrbeli še za varovanje okolja.
Kupujte koncentrirana čistilna in pralna sredstva
Poleg tega da vsebujejo manj vode, so koncentrati pakirani v manjši embalaži, za njihovo proizvodnjo pa se porabi manj energije.
Odtoke lahko odmašite tudi na naraven način
Sredstva za odmaševanje odtokov vsebujejo veliko strupenih kemikalij, kot je na primer natrijev hidroksid. V odtok v enakih odmerkih vlijte vrelo vodo, sodo bikarbono in kis za vlaganje. Pustite stati pol ure, nato pa izplaknite.
Stran z ustekleničeno vodo
V Sloveniji imamo veliko srečo, saj lahko še vedno pijemo vodo iz pipe. Ne gre le za velike količine odpadne embalaže – za proizvodnjo enega litra ustekleničene vode se porabijo kar trije litri navadne vode.
Kako perete sadje in zelenjavo?
Namesto da sadje in zelenjavo perete pod tekočo vodo, si jo natočite v vedro. Te vode nikar ne zavrzite, ampak jo uporabite za zalivanje vrta.
Zbirajte deževnico
Pod kap postavite sod in si tako v deževju nalovite dovolj vode, s katero boste lahko zalivali svoj vrt. Vrt zalivajte takrat, ko je izhlapevanje vode najmanjše – to pomeni zgodaj zjutraj ali zvečer.
Popravite kotliček v stranišču
Če pušča kotliček v stranišču, lahko na mesec izgubite za kar 200 izplakovanj vode. To pa je kar velika številka, kajne? To, ali vaš kotliček ne tesni dobro, lahko zelo preprosto preverite sami: V straniščno školjko zlijte nekaj soka rdeče pese ali drugega naravnega barvila.
Če se odločate za nakup novega izplakovalnika, preverite, ali omogoča, da lahko splakovanje po potrebi sami prekinete.
Med umivanjem zapirajte vodo
Verjetno ste tudi sami že bolj pozorni na to, da zapirate vodo, ko si umivate zobe. Kaj pa takrat, ko si umivate roke ali ročno pomivate posodo? In še namig: Med naslednjim tuširanjem se najprej namilite od nog do glave in se na koncu hitro sperite. Ni treba, da je voda odprta ves čas tuširanja. Kopel si privoščite le občasno, saj s kopanjem porabimo veliko več vode kot s tuširanjem. Prav tako je pomembno, da pipe po uporabi tesno zaprete.
Vestno pobirajte iztrebke vašega štirinožnega prijatelja
V iztrebkih se nahajajo škodljive bakterije, ki s spiranjem v tla onesnažujejo podtalnico.
Naj bo meso na vašem jedilniku čim redkeje
Pridelava hrane predstavlja vsaj polovico vašega »vodnega odtisa«. Za pridelavo enega kilograma je potrebnih kar 15000 litrov vode. Za primerjavo: Za pridelavo kilograma pšenice je potrebno desetkrat manj vode, torej 1500 litrov.
Fige lahko uživamo sveže ali pa suhe. Zaradi velike vsebnosti vlaknin delujejo rahlo odvajalno in so odličen vir kalcija, magnezija in kalija. Sezona fig je v poletnih mesecih v polnem razmahu, zato je prav, da si tudi vi privoščite ta izvrsten sadež in se posladkate z njim.
Fige za dobro prebavo
Poleg tega, da imajo odličen okus, so fige znane še po številnih pozitivnih učinkih na naše zdravje.
Najprej ne smemo mimo vlaknin – posameznik naj bi jih na dan zaužil od 25 do 50 gramov. Realnost poprečnega Američana je žal drugačna, saj na dan zaužije le borih 11 gramov vlaknin. Po raziskavi harvardske univerze je pri moških, ki na dan zaužijejo v poprečju 29 gramov vlaknin, možnost za to, da doživijo srčni napad, zmanjšanja za kar 40 % v primerjavi s tistimi, ki dnevnim potrebam po vlakninah ne zadostijo. S prehrano, bogato z vlakninami, tudi bolj uspešno vzdržujemo enakomerno raven sladkorja v krvi, lažje pa nadzorujemo tudi svojo telesno težo.
Odličen vir kalcija, magnezija in kalija
Fige vsebujejo tudi veliko kalcija. S šestimi srednje velikimi figami boste zaužili približno 80 mg kalcija in 34 g magnezija, kar je trikrat več kot s kozarcem pomarančnega soka.
Fige so prav tako bogate s kalijem. Ljudje, ki uživajo prehrano, bogato s kalijem, imajo manj možnosti za razvoj bolezni srca in ožilja. Poleg tega je kalij tisti element, ki skrbi za zniževanje krvnega tlaka. Obstaja že vrsta raziskav, v katerih so se znanstveniki ukvarjali z vplivom kalija na zniževanje krvnega tlaka. Ameriški raziskovalci so na primer v eni od raziskav ljudem z normalnim krvnim tlakom v obliki prehrane ali prehranskih dopolnil dodali še 2340 gramov kalija. Ugotovili so, da so na ta način možnost pojava visokega krvnega tlaka znižali za kar 25 odstotkov.
Kalij pa nas ne varuje le pred visokim krvnim tlakom, ampak tudi pomaga zmanjševati možnost za nastanek možganske kapi. Ljudje, ki redno uživajo hrano, bogato s kalijem, naj imeli za 40 odstotkov manj možnosti za to, da doživijo možgansko kap.
Fige in prebava – kako jih lahko uživamo?
Fige so dobre za našo prebavo, saj jih lahko uživamo sveže ali pa se odločimo za suhe. Zaradi velike vsebnosti vlaknin fige delujejo rahlo odvajalno, zato jih naenkrat ne smemo pojesti preveč, še posebej ne suhih. Pri nakupu svežih sadežev moramo biti pozorni, da so ti res zreli na pogled (a ne preveč zreli), poleg tega pa morajo imeti prijeten sladkat vonj.
Sveže fige je treba hitro pojesti, saj tudi, če jih shranjujemo v hladilniku, ne zdržijo več kot dva ali tri dni. Po drugi strani pa lahko suhe fige v hladnem in temnem prostoru hranimo tudi od šest do osem mesecev.
Kako jesti fige?
Kadar uživate sveže fige, jih prej nežno operite v hladni vodi. Če boste fige pred uživanjem za nekaj časa postavili na sobno temperaturo, bodo šele zares razvile svoj okus. Fige so lahko odlično nadomestilo za sladkor in ostala sladila. Približno 230 gramov fig s približno pol decilitra vode zmešajte v močnem mešalniku. Dobili boste figov pire, ki ga lahko namesto sladkorja uporabite v vseh receptih.
Prepoznajte zrel, kakovosten in užiten sadež
Pravilno zreli sadež je mehak, nekoliko ovenel in ima značilno barvo glede na sorto. Velikokrat na figi zasledimo medeno kapljico, ki pomeni, da je figa dobre zrelosti in kakovosti! Barva zrelega plodu mora biti sveža, meso dobre konsistence in nevtralnega vonja (nikakor ne sme biti prisoten vonj po kislem). Pri pojavu mlečka na peclju pa gre za nezrelost plodu.
Fige delimo v tri glavne skupine: bele, rdeče in črne. Njihova barvna lestvica sega od zelo bledo zelene do temno zlate, bronasto rjave in temno vijoličaste. Užiten je ves sadež, čeprav jo nekateri raje olupijo. Lupina je mehka, tanka, sadno meso je sladko, nekoliko vijoličasto in polno drobcenih pešk. Samo barva lupine ne napoveduje okusa, vse fige namreč vsebujejo veliko naravnega sladkorja in tako spadajo med najslajše sadje nasploh. Okus zrelih plodov pa se razlikuje po tem, kje so zrasle in koliko so zrele.
Fige in hujšanje: Kakšna je prehranska vrednost fig?
Ali so fige primerne za hujšanje ali dietno prehranjevanje? Sveža figa vsebuje okoli 80 odstotkov vode, dober 1 odstotek beljakovin, zanemarljivo količino maščob (0,5 odstotka), slabih 13 odstotkov ogljikovih hidratov in monosaharidov, nekaj vitamina B1, B2, C, od mineralov pa kalcij, kalij, železo, fosfor, magnezij. Od prehranskih antioksidantov so pomembni bifenoli, karotenoidi (beta karoten, lutein, zeaksantine – vsi pomagajo pri preprečevanju raka prostate). Kalorična vrednost sveže fige (100 g) je le 61 kcal.
Suhe fige so priljubljen prigrizek
Drugače je pri suhih figah, kjer je kalorična vrednost enake količine 242 kcal! Seveda so tudi ostale sestavine močno koncentrirane. Zato suhih fig nikakor ne uporabljajte pri znižanju telesne teže. So pa fige bogati vir prehranskih vlaknin, vodotopnih jih je kar 28 odstotkov, zato ugodno vplivajo na uravnavanje krvnega sladkorja in holesterola. Fige so tudi odlično odvajalo, predvsem suhe, če jih zvečer namočimo skupaj s suhimi slivami in zjutraj na tešče zaužijemo! Že pest suhih fig deluje kot dobro odvajalo, figov sirup pa je znano zdravilo za zapeko.
Suhe fige vsebujejo veliko sladkorja, in če jih pogosto uživamo, povzročajo zobno gnilobo. Pri nakupu je potrebna previdnost, saj so velikokrat okužene s plesnijo in vsebujejo strupe iz plesni, kot so na primer aflatoksini, ki so močno rakotvorni! Med učinkovinami so tudi encimi in snovi, ki uničujejo bakterije. Tako se iz fig izolirani encim ficin v živilski industriji uporablja za razgradnjo nekaterih beljakovin (mehčanje mesa, bistrenje pijač).
Med obroki so zelo priljubljen prigrizek (posebno suhe), saj znatno zmanjšajo občutek lakote – seveda le za krajši čas! Zaradi svoje odlične sestave pomagajo tudi pri utrujenosti, slabotnosti, nesposobnosti za delo, dobro vplivajo na sposobnost koncentracije in razpoloženja, odpravljajo živčnost in pomagajo ženskam pri menstrualnih težavah.
Figovec kot rastlina je bogat z lateksom – rastlinski mlečni sok bele barve. Polno ga je v vejah, listih in pecljih plodov. V ljudski medicini je priljubljeno sredstvo za zdravljenje bradavic, žuljev, čirov in nekaterih kožnih obolenj.
Suhe fige – lahko jih posušite tudi sami
Suhe fige lahko kupimo v razsutem stanju, zavite v celofan, v ohlapnih zavitkih itd., tiste nižje kakovosti pa močno stisnjene ali nabrane kot ogrlice. Previdnost pri nakupu fig je potrebna na raznih sejmih, kjer jih velikokrat prodajajo razsute in odprte brez zaščite!
Če zrele fige posušimo, izgubi večino vode, nakopiči naravni sladkor in se za dolgo ohrani, tako dobimo tudi suhe fige. To dejstvo so poznala ljudstva na Bližnjem vzhodu že pred 5000 leti. Od nekdaj so konzervirala smokve, marelice in dateljne s sušenjem na soncu, kar je še zdaj najbolj cenjena tehnika, čeprav se vedno bolj uveljavlja sušenje z umetno toploto. Uspešno sušenje je mogoče le v deželah, kjer je v času obiranja suha klima. Hitrost in uspešnost sušenja je namreč odvisna od relativne vlage zraka, temperature, velikosti plodov in sorte.
Sušenje fig v povprečju traja 3–5 dni. Plodove zlagajo na lesene letvice, na plastične mreže ali na mreže iz nerjavečega jekla. Plodovi so med dvema mrežama in so tako dobro zaščiteni pred mrčesom. Primerni so le zreli plodovi, ker je tu manj vode. Pri sušenju plodovi veliko izgubijo na teži. Iz približno 2,5 kg presnega sadja nastane le dobre polovice kilograma posušenega. Za obstojnost je odločilna vsebnost preostale vode/vlage. Res je, da so bolj suhi bolj obstojni, okusnejši pa so bolj sočni plodovi z nekoliko več vlage. Navadno sušimo cele plodove.
Zaradi lažjega sušenja plodove že prej žveplamo ali obdelamo z alkalno kopeljo. Med žveplanjem plodovom popoka kožica in tako se lažje sušijo. Tako tudi zaščitimo pred škodljivci in pred kvarjenjem.
Z žveplom obdelani plodovi so prijetne svetle barve, a je za zdravje vendar boljše uživanje nežveplanih plodov, po katerih je v današnjem času tudi večje povpraševanje. Ko so plodovi delno že suhi, jih je dobro stisniti. Z iztiskanjem zraka preprečimo njihovo kvarjenje. Suhe plodove nato spravimo v čiste, suhe steklenice, pločevinaste posode ali v celofan ter jih shranimo v nekoliko hladnejšem in zračnem prostoru.
Pripravite si slastno solato z mocarelo in figami
Ta izvrstna solata bo pravo razvajanje za vaše okušalne brbončice, njena priprava pa vam bo vzela le dobrih 15 minut.
Potrebujete:
200 gramov stročjega fižola
6 majhnih temnih fig
1 glavo šalotke
zavitek mocarele (125 gramov)
50 gramov nasekljanih lešnikov
pest svežih bazilikinih listov
3 žlice balzamičnega kisa
1 žlico figove marmelade
3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja
Priprava: Stročji fižol najprej skuhajte – če boste dobili zelo mlad in mehak fižol, ga v slani vreli vodi le blanširajte od 2 do 3 minute. Kuhan fižol dobro odcedite in ga nato stresite na velik krožnik, na katerem boste postregli solato. Fižol obložite s figami, nasekljano šalotko, mocarelo, lešniki in baziliko.
V manjši posodi zmešajte figovo marmelado, balzamični kis in oljčno olje ter preliv malo solite. Dobro premešajte in pred serviranjem prelijte čez solato.
Do nedavnega je za najboljši vir omega-3 maščobnih kislin veljalo ribje olje, v zadnjem času pa se pojavlja vse več raziskav, ki trdijo, da je krilovo olje še veliko boljši vir prej omenjenih maščobnih kislin.
Krilovo olje pridobivajo iz drobnega, škampu podobnega planktonskega rakca. S krili se hranijo predvsem vosati kiti in kitovci – v norveščini kril pomeni prav hrana za kite. Krilovo olje vsebuje veliko astaksantina, zelo močnega antioksidanta. Prav astaksantin je tisti, ki meso divjega lososa obarva v značilno rožnato barvo. In da ne bo kakšnih nesporazumov: Gojeni losos žal večino svoje barve dobi od umetnih barvil.
V čem je razlika med krilovim in ribjim oljem?
Obe vrsti, tako krilovo olje kot ribje olje, vsebujeta pomembni dolgoverižni omega-3 maščobni kislini, in sicer eikozapentaenojsko kislino (EPA) in dokozaheksaenojsko kislino (DHA).
Molekule omega-3 maščobnih kislin EPA in DHA so v krilovem olju vezane na fosfolipide. Gre za posebno vrsto mačob, ki sestavljajo membrane vseh celic v telesu. Prav fosfolipidna struktura je tista, ki maščobnima kislinama EPA in DHA v krilovem olju omogoča, da se bolje absorbirata in lažje prehajata v mitohondrije in celično jedro. V ribjem olju se molekule maščobnih kislin namreč prenašajo s pomočjo trigliceridov. Trigliceridi se težje in počasneje razgradijo in zato je absorpcija ribjega olja v primerjavi s krilovim počasnejša in manj učinkovita.
Pri katerih vrstah težav pomaga krilovo olje?
Krilovo olje vam lahko pomaga pri naslednjih težavah:
Povišana raven holesterola. Po navedbah raziskav naj bi pri povišanem holesterolu dnevno zaužili od 1 do 1,5 grama krilovega olja. Redno uživanje krilovega olja pripomore k znižanju celokupnega holesterola in slabega (LDL) holesterola. Hkrati zvišuje raven dobrega (HDL) holesterola. Večji odmerki, torej 2 do 3 gramov dnevno, pa naj bi močno znižali raven trigliceridov v krvi.
Predmenstrualni sindrom. Obstaja že kar nekaj raziskav, ki potrjujejo, da lahko jemanje 2 gramov krilovega olja dnevno pomaga pri blaženju simptomov predmenstrualnega sindroma.
Artritis. Rezultati raziskav dokazujejo, da naj bi ljudje, ki trpijo za artritisom in vsak dan dan vzamejo 300 mg krilovega olja, imeli manj bolečin, prav tako pa naj bi po 30 dneh rednega jemanja njihovi sklepi postali bolj gibljivi.
Povišan krvni tlak.
Možganska kap.
Rak.
Depresija.
Ekipa norveških raziskovalcev je izvedla raziskavo, v katero so vključili 113 ljudi z normalno ali rahlo povišano vrednostjo trigliceridov in holesterola. Raziskovalci so jih razdelili v tri skupine: Ena skupina je sedem tednov jemala krilovo olje (543 mg EPA in DHA dnevno), druga skupina je jemala ribje olje (864 mg EPA in DHA dnevno), tretja skupina pa ni jemala nič.
Čeprav je bila količina zaužitega krilovega olja za 37 % nižja od zaužite vrednosti ribjega olja, pa so bili rezultati v obeh skupinah močno izenačeni. Pravzaprav se je skupina, ki je jemala krilovo olje, pri nekaterih meritvah celo bolje odrezala.
Na ribjem olju je bilo opravljenih že veliko raziskav, ki dokazujejo, da ribje olje resnično pomaga pri številnih težavah: Pozitivno vpliva na naše srce in ožilje, spodbuja možganske funkcije, znižuje vrednosti trigliceridov v krvi, znižuje povišan krvni tlak ter skrbi za naše boljše razpoloženje.
Krilovo olje naj bi sicer imelo določene prednosti, a je tudi nekoliko dražje od ribjega. Ne glede na to za katero olje se boste odločili, bodite pozorni, da izberete zares kakovostnega.
Poletje je čas, ko veliko časa preživimo v naravi – in prav je tako. Kljub temu da je poletje namenjeno predvsem zabavi, sprostitvi in nabiranju nove energije, pa ta letni čas svoj pečat pusti tudi na vaših laseh. Veter, sonce, klor, slana voda in klimatske naprave vaše lase izsušijo, jim vzamejo sijaj in voljnost. Pripravili smo vam nekaj nasvetov, kako vašim lasem spet povrniti njihovo naravno vlažnost, mehkobo in sijaj. Odgovor se skriva v bogati naravni negi s hranljivimi olji.
Na lase lahko sicer nanesemo katerokoli kakovostno olje – oljčno olje je na primer zelo priljubljeno v mediteranskih deželah, Indijanci pa prisegajo na jojobino olje. A strokovnjaki priporočajo, da so za res globinsko nego las najbolj priporočljive oljne mešanice. Mešanica različno velikih molekul namreč omogoči lasem, da olje bolje vpijejo.
S spodnjimi nasveti bodo vaši izsušeni lasje spet postali voljni, mehki in svetleči. Zapomnite pa si: Olje vedno nanašajte na suhe lase in jih ne izpirajte do predzadnjega koraka. Naj se nega suhih in poškodovanih las začne!
1. korak: Razčešite suhe lase
Na suhe lase enakomerno nanesite oljno mešanico. V specializiranih trgovinah boste zagotovo našli primerno zase.
Zapomnite si: Če olje nanašamo na suhe lase, bo učinek veliko boljši, kot če bi olje nanašali na mokre lase. Po nanosu olja lase dobro razčešite, saj boste tako olje nanesli bolj enakomerno. In ne pozabite si čez ramena ogrniti brisače, ki bo lovila odvečne kapljice olja.
2. korak: Korak za korakom
Olje v lase vtirajte postopno in po korakih. Začnite pri lasnih konicah. Olje vtirajte toliko časa, dokler lasje niso z njim popolnoma prepojeni. Olje nehajte nanašati dobra dva centimetra pred lasiščem. Posebno pozornost namenite tistim predelom, kjer so lasje še posebej izsušeni. Tam boste potrebovali več olja.
3. korak: Lasje morajo začeti vpijati vlago
S sušilcem lase rahlo osušite – sušite jih stran od lasišča. Tako boste poskrbeli, da bodo vaši lasje zares začeli vpijati vlago in hranilne snovi iz oljne mešanice.
4. korak: Naj olje naredi svoje
Če so vaši lasje močno izsušeni, pustite, da olje deluje od 20 do 45 minut. Barvani, poškodovani ali razcepljeni lasje pa bodo potrebovali še daljšo nego – olje na njih pustite od 45 minut pa vse do dveh ur. Če pa želite svojim lasem zagotoviti resnično globinsko nego, pa olje pustite delovati kar čez noč – a nikar ne pozabite blazine zaščititi s svežo brisačo.
5. korak: Nanesite šampon in izperite
Na lase nanesite nekaj šampona za suhe lase in pustite delovati od tri do pet minut. Nato lase sperite s toplo vodo.
6. korak: Povrnite svojim lasem njihovo optimalno vlažnost
Vaši lasje so spet navlaženi in zdaj nanje nanesite le še blag balzam. Tako boste z lasišča odstranili vso odvečno maščobo in poskrbeli, da bodo vaši lasje spet voljni in mehki.
Pomembno je, da lase skrbno negujete celo leto. So namreč eden najbolj izpostavljenih delov telesa, zato je prav, da jim zagotovite posebno nego. Uporabljajte čim bolj naravne in čim manj agresivne izdelke. Narava nam ponuja vse, kar potrebujemo za celovito nego, s katero bodo vaši lasje vse dni v letu nahranjeni, sijoči in zaščiteni pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Koprive so na primer vsestransko uporabne rastline, ki naše lase okrepijo, prav tako pa so tudi zelo učinkovite pri odpravljanju nadležnega prhljaja.
Ohrovt je zagotovo ena najbolj zdravih vrst zelenolistne zelenjave. V zadnjih letih njegova priljubljenost čedalje bolj narašča. Ohrovt je namreč izjemno hranilno bogata vrsta zelenjave, poleg tega pa je še izjemno okusen. Raziskave prav tako potrjujejo, da ščiti pred rakavimi obolenji in znižuje raven slabega holesterola.
Uživanje raznolike in čim bolj nepredelane hrane lahko za naše zdravje naredi čudeže. Kodrolistnani ohrovt je torej ena najbolj zdravih vrst zelenjave na svetu. Tako kot zelje, brstični ohrovt in brokoli tudi ohrovt uvrščamo v skupino kapusnic.
A zakaj je ohrovt nekaj tako posebnega?
S hranilnega gledišča gre za pravo super rastlino. Ohrovt je bogat z vitamini C, A in K, poleg tega oa vsebuje še veliko kalija, magnezija, železa, kalcija, mangana in fosforja. Sodi med nizkokalorična živila, vseeno pa ima bogato vsebnost hranilnih snovi, med katerimi velja poudariti vitamine C, A in K ter kalij, magnezij, mangan in glukozinate. Poleg tega ima antioksidativno, protivnetno in antikancerogeno delovanje ter znižuje holesterol.
Ohrovt je znan po svojem antoksidantnem delovanju, poleg tega pa vsebuje še veliko vlaknin. Prehrana veliko ljudi danes žal temelji na visoko predelanih živilih, ki pa so močno osiromašene vlaknin. Prav vlaknine pa so tiste, ki pomagajo zniževati vrednosti slabega holesterola in zmanjšujejo možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Ohrovt vsebuje predvsem veliko vitamina K
Vitamin K zaradi svoje antioksidantnega delovanja lahko zmanjšuje možnost za nastanek rakavih obolenj. Poleg ohrovta ga veliko vsebujejo še peteršilj, špinača in blitva.
Vitamin K je potreben za nemoteno delovanje številnih telesnih funkcij – med drugim skrbi za strjevanje krvi in zdrave kosti, ščiti pa nas tudi pred nevarnimi prostimi radikali iz okolja.
Prevelike količine vitamina K lahko nekaterim ljudem povzročijo tudi težave. Težave imajo lahko tisti, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi – če ste med njimi, se glede uživanja hrane, bogate z vitaminom K, predhodno posvetujete s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.
Uporaba ohrovta: Nešteto možnosti
Ohrovt lahko uporabimo v receptih na veliko različnih načinov. Priporočamo, da ga le na hitro pokuhate, saj bo tako ohranil večino hranilnih snovi, pa tudi teksturo, barvo in okus. Najbolj priporočljivo pa je, da ga jeste kar surovega. Z njim lahko obogatite juhe, pripravite okusne solate in priloge, lahko pa ga uporabite tudi pri pripravi različnih narastkov. Ohrovt lahko vedno uporabite namesto špinače ali blitve ter tako popestrite svoj jedilnik.
Ponujamo vam nekaj namigov za hitre in okusne jedi iz ohrovta:
Iz ohrovta lahko pripravimo okusno solato, ki ji dodamo še drugo svežo sezonsko zelenjavo, kot je paprika, čebula, zelena solata.
Ohrovt nasekljamo in na hitro podušimo, nato pa mu dodamo koščke jabolka, nekaj orehov in malo balzamičnega kisa. To je zagotovo prava poslastica!
Odlično se poda tudi k testeninam: pripravite omako iz ohrovta, pinjol, feta sira in malo oljčnega olja.
Ohrovtu dodajte nekaj strokov česna in malo oljčnega olja ter kuhajte pet minut. Začinite s soljo, poprom in dvema žlicama vinskega kisa.
Iz ohrovta pa si lahko pripravite tudi zelo okusen čips, ki bo odlično nadomestilo za nezdrave slane prigrizke. Ohrovt narežite na primerno velike kose, jih pokapljajte z oljčnim oljem, solite ter zložite na pekač. Pečico ogrejemo na 180 °C. Pečemo ga na srednjem vodilu približno 15 minut oziroma, dokler ni ravno prav hrustljav.
Vse vrste zelenjave so bogate z vlakninami, vsebujejo malo maščob, prav tako pa je nizka tudi njihova energijska vrednost. Prav zato naj bo zelenjava na vašem krožniku prav vsak dan. Upamo, da smo vas prepričali, da bo tudi ohrovt postal stalnica na vašem jedilniku.
Med danes že zelo številnimi superživili in izjemnimi najdbami matere Narave so najbolje poznana tista, ki prihajajo iz daljnih tropskih krajev. Tokrat pa vam predstavljamo zanimiv gobo čago, čudež iz severnih krajev, ki raste pod izjemno nizkimi temperaturami, celo do – 40 °C. V Sibiriji (nekaterih severnih območjih, npr. Kanade, Skandinavije, S. Koreje) namreč dozoreva brezova čaga, ki ima nadvse zdravilne lastnosti.
Parazitna Sibirska čaga
Sibirska čaga (Inonotus obliquus) je pravzaprav parazitna goba. Na brezi, bukvi ali jelši čaga zori tri do pet let in zraste v črno, do 10 kg težko gmoto, ki izsesava drevesne sokove. Odstranitev čage z drevesa le-tega ne pozdravi, ker zraste nova in drevo izčrpa do odmrtja. V Sibiriji je znanih 150 zdravilnih gob, vendar čaga velja za najmočnejšo in najučinkovitejšo. Le čaga z breze, ki zori pri ekstremno nizkih temperaturah, pa vsebuje betulinsko kislino in vrhunske zdravilne lastnosti. Raziskave so dokazale, da imajo gojene čage odsotnost nekaterih sestavin oziroma jih imajo v manjši koncentraciji, kot so jih odkrili in potrdili pri divji čagi, dozoreni v naravnem okolju.
Prvi dokazi
Leta 1950 je vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik s pomočjo 1200 uglednih znanstvenikov izvedla več kot 3000 poskusov, ki so vključevali 500.000 oseb, da bi preučili učinke adaptogenov. Adaptogen je snov, ki spreminja odziv človeškega telesa na stres. Rezultati teh raziskav so bili kar 40 let sovjetska državna skrivnost. Njihova vlada je namreč zaukazala uživanje adaptogenov vrhunskim športnikom, astronavtom, politikom in drugim članom sovjetske elite, da bi ob dnevni uporabi izboljšali telesno in miselno delovno sposobnost.
Eden adaptogenov, vključenih v raziskavo, je bila čaga, ki se je med vsemi izkazala za najmočnejšo. Sestavine v njej (predvsem betulinska kislina, polisaharidi, beta glukani, lanosteroli, vitamini, minerali) pomagajo pri odpravi posledic stresa, podpiranju in pomoči pri krepitvi delovanja imunskega sistema, izboljšanju miselne sposobnosti, učinkujejo pa celo proti staranju, uravnavajo delovanje mišic in živcev ter povečajo telesne zmogljivosti. Hkrati imajo sposobnost, da zmanjšajo utrujenost, izboljšajo odpornosti na bolezni in celo pripomorejo k boljšem spancu.
Encim superoksid dismutaza ima nalogo, da proste radikale spreminja v neškodljive molekule, varuje naš DNK in veliko število telesnih celic, kar pomaga pri upočasnjenem staranju. V mladosti imamo tega encima v telesu v zadostnih količinah, z leti pa ga je vedno manj. Ti encimi vzdržujejo celične membrane voljne in zdrave; raziskave kažejo, da je uživanje čage koristno pri pojavih artritisa in stranskih učinkih zdravljenja pri rakastih obolenjih. Izjemne vrednosti tega encima v sibirski čagi si lahko ogledate spodaj.
Antioksidantna moč se lahko izrazi v ORAC (Oxygen Radical Absorbance Capacity ali sposobnost absorbcije prostih radikalov) vrednostih (v enotah na 1g):
čaga 36557
acai jagode 10270
goji jagode 2581.
Superoksid dismutaza (SOD) encimov (v enotah na 1g):
čaga 35000
agoricus 1500
ganoderma lucidum (Reishi) 1400
tartufi 860.
Prednosti čage
Ena mnogih prednosti čage je, da njeno uživanje nima škodljivih posledic, saj zgolj spodbuja telo, da se samo pozdravi in je pri tem idealno dopolnilo za vsakogar. Čage ne smemo uživati ob znani preobčutljivosti na gobe ali med terapijo z antibiotiki, imunosupresivi (npr. ciklosporin), saj lahko uživanje zdravilnih gob nevtralizira delovanje zdravil. V tradicionalni medicini so jo uporabljali skozi stoletja v množici najrazličnejših pripravkov, v Rusiji pa je še danes zelo priljubljena in je naprodaj v obliki čajev, tinktur, terapevtskih mazil za vene, sklepe in celo lepotilnih krem.
Čaga ima prednost, kakršne nima nobena druga goba. Vsebuje betulinsko kislino, ki so jo raziskovali v namene uporabe pri melanomu, infekcijah HIV, tumorjih, herpesu, kozmetiki, tuberkulozi kosti, ekcemih in kožnih težavah. Betulinsko kislino najdemo le v čagi, ki zraste na brezovem drevesu.
Kako čaga deluje na vaše telo
Varuje vsako celico v telesu pred prostimi radikali.
Pomaga pri obnavljanju celic in poškodovanega tkiva.
Spodbuja rast zdravih celic in sodeluje pri obnavljanju starih.
Upočasni staranje.
Okrepi imunski sistem.
Vzdržuje optimalno alkalnost in pH vrednost ter s tem preprečuje zakisanost telesa.
Krvi dovaja kisik in izboljša njen pretok.
Deluje proti prezgodnjemu staranju.
Ščiti DNK.
Pomaga stabilizirati krvni sladkor.
Ima protivnetne koristi.
Izboljša nevrološke funkcije in prebavo.
Blaži stres in anksioznost ter poveča energijo in moč.
Uravnava težo in preprečuje alergije.
Močan antioksidant
V Sibiriji čagi, ki se je v Rusiji uporabljala tako v tradicionalni kot tudi v uradni medicini, pripisujejo čudežno delovanje. Kot ljudsko zdravilo se je čaga uporabljala tudi na Poljskem in v večini Baltskih držav. Tradicionalno se v omenjenih državah uporablja še danes za zdravljenje raka (vključno z neoperabilnim rakom na prsih, na prebavilih, rakom ustnic, žleze slinavke, pljučnim, želodčnim, kožnim in rektalnim rakom ter Hodgkinovimi boleznimi,…), bolezni srca in ožilja ter diabetesa.
Čaga kot zdravilo proti raku
V Sibiriji čago uporabljajo v zdravilne namene tako v uradni kot tudi v ljudski medicini, medtem ko ljudstva v Sibiriji čago uporabljajo kot krepčilni napitek v obliki čaja, alkoholne mešanice, najpogosteje pa jo dodajajo olju iz oreščkov sibirske cedre, saj sledijo starodavnim izkušnjah, ki izhajajo iz dejstva, da olje kot topilo najbolj učinkovito veže substance topljenca, veliko bolj kot alkohol. Uporabna je za zdravljenje različnih bolezenskih stanj. Ta čudežna gliva zaradi svoje sestave in delovanja v strokovni literaturi dokazuje, da enostavno koristi človekovemu zdravju (gl. tabelo!). Uporabljajo jo kot čaj, iz nje naredijo tinkturo ali pa s postopkom hladnega stiskanja iztisnejo olje.
Čaj, tinktura z dodatkom cedrinega olja in hladno stiskano olje iz gobe čaga v kombinaciji s hladno stiskanim oljem iz oreščkov sibirske cedre so prastara zdravila. Sodobne klinične raziskave kažejo, da je čaga naravno zdravilo proti raku, predvsem pa kaže dobre rezultate pri zdravljenju raka na pljučih, grlu, želodcu, črevesju, jetrih, materničnega vratu in raznih oblik levkemije. Zaradi svojega antioksidativnega delovanja ščiti celične komponente pred škodljivimi prostimi radikali. Ruski in japonski zdravniki in raziskovalci so mnenja, da je čaga stokrat bolj učinkovita, kot na primer goba Ganoderma lucidum (reishi) ali goba Phellinus linteus (v Koreji poznana pod imenom “sang-hwang”, na Japonskem pa kot “mesimakobu”). To je potrdil tudi Nacionalni kmetijski inštitut v Koreji.
V kombinaciji hladno stiskano olje iz gobe čaga ali tinktura na osnovi čage in hladno stiskano olje iz oreščkov sibirske cedre se še poveča čagin učinek dvigovanja odpornosti človeškega organizma oziroma krepitve imunskega sistema. Poleg tega človeško telo dobi ogromno življenjsko pomembnih vitaminov, mineralov, esencialnih aminokislin in esencialnih maščobnih kislin, ki jih vsebuje hladno stiskano olje iz oreščkov sibirske cedre.
Nedolgo tega so člani društva Morigenos, neodvisne strokovne nevladne organizacije, ki se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem, izobraževanjem in ozaveščanjem javnosti o morskih sesalcih, nedaleč od Pirana opazili največjo skupino delfinov, kdajkoli opaženo v naših vodah. Skupina je namreč štela kar od 55 do 60 delfinov.
Društvo Morigenos delfine spremlja in preučuje že od leta 2002. Kot so zapisali na svoji spletni strani, je slovensko ter okoliško hrvaško in italijansko morje pomemben življenjski prostor velike pliskavke. Na območju slovenskih in okoliških voda poznamo nekaj čez 120 različnih vrst delfinov. Kot pravijo na društvu Morigenos, jih približno polovico na tem področju videvajo redno, a velika pliskavka je edina vrsta delfinov, ki je na tem področju stalno prisotna.
Na društvu Morigenos opozarjajo, kako pomemben del morskega ekosistema predstavljajo delfini. Dejstvo je, da njihovo bivanje ogrožamo ljudje s svojimi vplivi – z onesnaževanjem morja, povzročanjem hrupa, vedno večjim pomorskim prometom, neracionalnim in neprimernim ribolovom ter splošno degradacijo morja in obale. Ljudje se moramo začeti zavedati, kako pomemben del morskega ekosistema predstavljajo delfini in bolj varovati njihov življenjski prostor.
Podrobneje o veliki pliskavki
Veliki pliskavki (Tursiops truncatus) pravimo tudi dobri delfin. Najdemo jo v vseh svetovnih morjih, zanimivo pa je, da je velika pliskavka edina stalna vrsta kitov v severnem Jadranskem morju. Čeprav je ta vrsta delfinov precej razširjena, pa so posamezne populacije relativno majhne. V društvu Morigenos so z raziskavami in rednim opazovanjem ugotovili, da se v našem morju redno zadržuje približno 70 velikih pliskavk.
V preteklosti je bil lov na velike pliskavke zelo razširjen, zaradi česar je število te živalske vrste v Jadranskem morju zelo upadlo. Danes so velike pliskavke v velikem delu sveta zaščitene. Čeprav so zaščitene pred ribolovom, pa jim ljudje še vedno močno škodujemo in ogrožamo njihovo življenjsko okolje.
Onesnaževanje morja zagotovo močno vpliva na kakovost življenja in dinamiko populacij morskih živali. Gre tako za onesnaženje s strupenimi snovmi, ki preko prehranjevalne verige zaidejo v telesa živali, pa tudi za mehansko onesnaženje s smetmi. Plastične vrečke, embalažo in druge predmete lahko živali pomotoma pojedo, kar je v nekaterih primerih zanje lahko celo usodno. Včasih se zgodi, da se živali tudi zapletejo v namerno odvrženo ali izgubljeno ribiško opremo.
Velika težava je tudi vedno večji pomorski promet. Morska plovila lahko zaradi hrupa vznemirijo živali, onemogočajo njihovo komunikacijo ali jim otežijo iskanje hrane. Zaradi nepazljivosti ali objestnosti ljudi pa lahko pride tudi do fizičnega trčenja z živaljo, zaradi česar se ta lahko močno poškoduje ali celo umre. V društvu Morigenos opozarjajo, naj se delfinom ne skušamo približati na manj kot 50 metrov. Prav tako moramo zmanjšati hitrost ali celo ugasniti plovilo.
Posvojite delfina
V društvu Morigenos se poleg znanstveno-raziskovalne dejavnosti ukvarjajo tudi z drugimi projekti. Vsi, ki vas to področje zanima, se jim tako lahko pridružite na terenu ali pa se morda odločite za posvojitev delfina. Posvojitev delfina ljudem omogoča, da lahko spremljajo življenje delfinov v slovenskem morju ter tako podprejo njihovo varstvo in varstvo njihovega naravnega okolja. Posvojite lahko enega ali več od 10 delfinov, ki so se članom društva Morigenos zaradi svojih vedenjskih značilnosti zdeli najbolj zanimivi. Za posvojitev delfina boste letno namenili 27 evrov.
Velikokrat zasledimo besedno zvezo ekološko kmetovanje ali pa pridelovanje na ekološki način. Vendar kaj to dejansko je, v čem se razlikuje od intenzivnega kmetijstva, ki še vedno prevladuje?
Ekološko kmetovanje (v rabi so tudi izrazi »biološko« oziroma »organsko« kmetijstvo) je način gospodarjenja v skladu z naravnimi krogotoki. To pomeni, da je potrebno v tla vrniti tisto kar je iz njih vzeto. Gre za posebno obliko kmetovanja, ki vse bolj pridobiva na pomenu. Vendar to ni zgolj oblika kmetovanja, pač pa filozofija, način življenja in mišljenja. Predstavlja eno izmed rešitev ekoloških problemov sodobnega sveta, saj se osredotoča na delo skupaj z naravo in ne proti njej.
Tako v poljedelstvu kot živinoreji poudarja preprečevanje težav namesto njihovega zdravljenja. Za zatiranje bolezni, plevela in škodljivcev uporabljajo naravna gnojila in škropiva, medtem ko je prepovedana uporaba umetnih gnojil in kemično-sintetičnih škropiv. Prav tako je prepovedana uporaba gensko spremenjenih organizmov in ionizirajočega sevanja. Pridelava in predelava potekata brez dodatkov kemičnih sestavin, ki uničujejo večino vitaminov in mineralov. Tako z ekološkimi živili zaužijemo vse kar živilo v celoti vsebuje in kar naše telo potrebuje. V živinoreji je prepovedano tudi krmljenje s kostno in krvno moko, uporaba hormonov in preventivna uporaba antibiotikov za zdravljenje živali. Ekološke kmetije pa poudarjajo tudi dobro počutje živali, katerim je vsak dan potrebno zagotoviti izpust iz hleva, vsaj polovico leta pa tudi prosto gibanje na pašnikih, določene pa imajo tudi minimalne standarde glede hlevskih površin.
Intenzivno kmetijstvo, ki v svetu še vedno prevladuje, povzroča številne ekološke probleme. V njem se uporablja velike količine umetnih gnojil in raznih drugih kemikalij, s katerimi se onesnažujejo okolje, reke in vode, s tem pa tudi vsa živa bitja. Posledično je zaradi porušenega ravnovesja škodljivcev vse več in tako pridelana hrana je biološko siromašna, saj je v njej manj vitaminov in mineralov, kot jih ljudje potrebujemo. Pri živalih želijo v čim krajšem času doseči čim večji prirast mesa, zato v intenzivni živinoreji uporabljajo hormonske in kemične dodatke, ki pa potem preidejo tudi v človekovo telo.
V nasprotju s tem ekološko kmetovanje ohranja naravno kroženje snovi in energije, s čimer vzpostavlja naravno ravnovesje, ki prinaša številne prednosti in opozicijo intenzivnemu kmetijstvu.
Kako je v Sloveniji?
Od leta 1998 imamo tudi v Sloveniji prve kontrolirane ekološke kmetije, leta 1999 pa je bila ustanovljena Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS). Kmetije, ki so vpisane v register ekoloških kmetij, imajo certifikat, ki zagotavlja neoporečnost izdelkov, ki jih lahko pod oznako »ekološka živila« kupimo neposredno na ekoloških kmetijah, na eko tržnicah ali v večjih trgovinskih verigah. Njihove cene so višje od konvencionalnih predvsem zato, ker so donosi v rastlinski pridelavi večinoma nižji, prav tako pa je nižja tudi prireja v živinoreji.
Od takrat naprej njihovo število vsako leto intenzivno narašča. Takšna kmetija namreč zagotavlja zdravo in manj obremenjeno okolje, pripomore k zdravemu življenju vseh, ki tam živijo, omogoča večjo biološko raznovrstnost, manjšo porabo energije in snovi, ohranja naravno rodovitnost tal, ob tem pa omogoča tudi možnost dodatnega zaslužka v obliki turizma.
Tak način kmetovanja je primeren tako za večje kmetovalce kot tudi za manjše vrtičkarje. Tudi, če imamo manjši vrt oziroma njivo in svojih pridelkov ne bomo prodajali, se lahko držimo načel in skušamo doseči cilje ekološkega kmetijstva. Kljub temu, da bo s tem količina pridelka manjša, bomo skrbeli za okolje in zase. Z ekološkim kmetijstvom in vsemi njegovimi prednostmi bomo pripomogli k ohranjanju okolja in biološke raznovrstnosti, ob tem pa si zagotovili visoko kakovostno hrano, ki se poleg dragocenih hranil in antioksidantov ponaša tudi s polnim, drugačnim okusom.
