Nedolgo tega so člani društva Morigenos, neodvisne strokovne nevladne organizacije, ki se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem, izobraževanjem in ozaveščanjem javnosti o morskih sesalcih, nedaleč od Pirana opazili največjo skupino delfinov, kdajkoli opaženo v naših vodah. Skupina je namreč štela kar od 55 do 60 delfinov.
Društvo Morigenos delfine spremlja in preučuje že od leta 2002. Kot so zapisali na svoji spletni strani, je slovensko ter okoliško hrvaško in italijansko morje pomemben življenjski prostor velike pliskavke. Na območju slovenskih in okoliških voda poznamo nekaj čez 120 različnih vrst delfinov. Kot pravijo na društvu Morigenos, jih približno polovico na tem področju videvajo redno, a velika pliskavka je edina vrsta delfinov, ki je na tem področju stalno prisotna.
Na društvu Morigenos opozarjajo, kako pomemben del morskega ekosistema predstavljajo delfini. Dejstvo je, da njihovo bivanje ogrožamo ljudje s svojimi vplivi – z onesnaževanjem morja, povzročanjem hrupa, vedno večjim pomorskim prometom, neracionalnim in neprimernim ribolovom ter splošno degradacijo morja in obale. Ljudje se moramo začeti zavedati, kako pomemben del morskega ekosistema predstavljajo delfini in bolj varovati njihov življenjski prostor.
Podrobneje o veliki pliskavki
Veliki pliskavki (Tursiops truncatus) pravimo tudi dobri delfin. Najdemo jo v vseh svetovnih morjih, zanimivo pa je, da je velika pliskavka edina stalna vrsta kitov v severnem Jadranskem morju. Čeprav je ta vrsta delfinov precej razširjena, pa so posamezne populacije relativno majhne. V društvu Morigenos so z raziskavami in rednim opazovanjem ugotovili, da se v našem morju redno zadržuje približno 70 velikih pliskavk.
V preteklosti je bil lov na velike pliskavke zelo razširjen, zaradi česar je število te živalske vrste v Jadranskem morju zelo upadlo. Danes so velike pliskavke v velikem delu sveta zaščitene. Čeprav so zaščitene pred ribolovom, pa jim ljudje še vedno močno škodujemo in ogrožamo njihovo življenjsko okolje.
Onesnaževanje morja zagotovo močno vpliva na kakovost življenja in dinamiko populacij morskih živali. Gre tako za onesnaženje s strupenimi snovmi, ki preko prehranjevalne verige zaidejo v telesa živali, pa tudi za mehansko onesnaženje s smetmi. Plastične vrečke, embalažo in druge predmete lahko živali pomotoma pojedo, kar je v nekaterih primerih zanje lahko celo usodno. Včasih se zgodi, da se živali tudi zapletejo v namerno odvrženo ali izgubljeno ribiško opremo.
Velika težava je tudi vedno večji pomorski promet. Morska plovila lahko zaradi hrupa vznemirijo živali, onemogočajo njihovo komunikacijo ali jim otežijo iskanje hrane. Zaradi nepazljivosti ali objestnosti ljudi pa lahko pride tudi do fizičnega trčenja z živaljo, zaradi česar se ta lahko močno poškoduje ali celo umre. V društvu Morigenos opozarjajo, naj se delfinom ne skušamo približati na manj kot 50 metrov. Prav tako moramo zmanjšati hitrost ali celo ugasniti plovilo.
Posvojite delfina
V društvu Morigenos se poleg znanstveno-raziskovalne dejavnosti ukvarjajo tudi z drugimi projekti. Vsi, ki vas to področje zanima, se jim tako lahko pridružite na terenu ali pa se morda odločite za posvojitev delfina. Posvojitev delfina ljudem omogoča, da lahko spremljajo življenje delfinov v slovenskem morju ter tako podprejo njihovo varstvo in varstvo njihovega naravnega okolja. Posvojite lahko enega ali več od 10 delfinov, ki so se članom društva Morigenos zaradi svojih vedenjskih značilnosti zdeli najbolj zanimivi. Za posvojitev delfina boste letno namenili 27 evrov.
