Ozimnica za mrzle mesece – naredite si jo sami

Domača ozimnica? Ste že pomislili, da bi si pripravili svojo ozimnico? Poleti je na vrtu vsega v izobilju in želimo si, da bi del tega lahko uživali tudi pozimi, ko so na voljo le sadeži in zelenjava iz oddaljenih krajev. Z nekaj volje, predanosti in dobrih domačih receptov lahko pripravimo številne različice slastnih zalog, ki bodo dobrote z domačega vrta vnesle tudi v zimske obroke.

Na domačem vrtu ali njivi pridelujemo z največjo pozornostjo in ljubeznijo, poznamo vsako rastlino po imenu, vemo, kako je rasla, kakšne težave je imela in kako je na koncu postala lepa in močna. Vsaki smo dali del svoje energije in ji pomagali v težavah, jo zalivali in zaščitili pred soncem in zmrzaljo. Marsikdaj nas je presenetila s svojo vztrajnostjo in močjo, da prežene škodljivce ali se obnovi po toči.

Ozimnica in njena priprava

Sadovi teh rastlin so nam blizu in nam v resnici dajejo največ »hrane« ‒ ne le v materialnem oziru, temveč tudi v smislu vitalnosti in notranjega zadovoljstva. Kaj šele glede okusa, ki je poln arom, barve so še dolgo žive in površina bleščeča.

V času, ko je svet postal »globalna vas«, smo se navadili, da lahko kadar koli posežemo po sadežih z drugih kontinentov in da lahko jemo jagode ali paradižnik preko celega leta. Narava tu, kjer mi živimo, je podvržena ritmu štirih letnih časov in tudi naše telo se je v mnogih tisočletjih navadilo tega ritma. Rastline z nami delijo ta košček sveta in so naše sopotnice že od pradavnin. Z njimi sobivamo, njihov vonj nas prežema od zgodnje pomladi, vse dokler sneg ponovno ne prekrije zemlje. Še pozimi so z nami posušene, v obliki čajev in začimb. Njihov vonj nam daje občutek varnosti in domačnosti. Rastline, ki nam dajejo hrano, pa skrbijo za naše zdravje. Krepijo naš imunski sistem in omogočajo, da lažje prebrodimo telesne in duševne težave. Zavedati pa se moramo, da imajo to sposobnost le naravne, ekološko gojene rastline, saj v sebi hranijo znanje, kako premagati težave, kako zaceliti poškodbe, kako rasti v prekisli zemlji, kako preživeti sušo, ob premagovanju težav so razvile zdravilne snovi, ki enako pomagajo tudi nam.

Pomembnost gojenja

Solata, ki je rasla v rastlinjaku kot hidroponika, brez prsti in je z vodo dobila vsa hranila, nikoli ni videla sonca ne čutila vetra, nima vseh teh znanj. Kmalu po tem, ko jo odrežejo, oveni, saj njeni listi nimajo trdnosti, ki jo daje veter, in tonusa, ki ga dajejo minerali iz prsti. Tudi ostala zelenjava iz rastlinjakov, ki raste v strogo nadzorovanih pogojih ter jo natančno zalivajo in gnojijo, je le bleda senca svojih prednikov, ki so dajali hrano tisočem generacij ljudi. Sadje, ki ga škropijo vsak teden in gnojijo preko listov, tudi ne ve, kako se ubraniti žuželk, kako zavarovati svoje zaloge vode in sladkih sokov. Stare sorte sadja imajo neverjetno močno aromo in nam dajejo energijo tudi v dolgih zimskih dneh. Zaradi tega so ljudje že od nekdaj sušili sadje, rože in nekatere vrste zelenjave.

Ravno tako kot zelenjava tudi semena hranijo v sebi sonce in svetlobo poletja. To je energija, ki spi in čaka, da bo dala življenje novemu kalčku, ki bo zrasel iz semena. Zato so tako dragocena žlahtna olja, ki jih dobimo s hladnim stiskanjem. V naših krajih je bila ozimnica zelo pomembna, ljudje pa že od nekdaj stiskajo sončnično, oljčno, bučno olje in olje ogrščice. V zadnjem času pa se spet vračata laneno in konopljino olje. Ti dve sta zaradi visoke vsebnosti omega 3 občutljivi na svetlobo in toploto, zato sta primerni za hladno uživanje. Za pripravo ozimnic pa so bolj primerna stabilna olja sončnic, ogrščice in oljčno olje.

Pripravite svoje zaloge

Letos imamo veliko bučk vseh barv, oblik in velikosti. Le kaj bi z njimi? Odgovor je ozimnica!
Bučke so sadeži sonca in vode, polni mineralov in vlaknin. Kako bi nam pozimi dobro delo malo te poletne svežine, malo svetlobe iz kozarca! Seveda bučke lahko tudi zamrznemo, vendar se na ta način izgubi večina svetlobe, ki jo imajo v sebi, okus pa postane neprepoznaven. Predlagam drug, bolj star način:

Solata iz bučk

• 2 kg buč
• 500 g zrelih rdečih paprik
• 500 g korenčka
• 3 dcl sončničnega ali sezamovega olja (lahko tudi oljčnega, če ga imate rade)
• 2 jušni žlici koriandrovih semen
• 1 jušna žlica semen črne (ali bele) gorčice
• 5 zrn popra
•  3 klinčki
• 5 lovorovih listov
• 1 jušna žlica semen rimske kumine (če je ne marate, uporabite domačo kumino)
• 35 g morske soli
• 2 dcl močnega jabolčnega kisa (ali kisa za vlaganje, če vam je ljubši)

Zrele ali na pol zrele bučke olupimo, če je to potrebno (hokaido buč ni treba lupiti), jim odstranimo semena in nezdrave dele. Razrežemo jih na 1cm velike kocke, ki jih operemo v vodi, ki smo ji dodali malo kisa. Posebej očistimo paprike in korenček, operemo in razrežemo na podobne koščke kot bučke.
V večji posodi segrejemo olje in vanj dodamo kumino, delno strta koriandrova semena in seme gorčice, ki ga ne stremo. Ko zacvrči, dodamo še ostale začimbe, razen soli in kisa.
Ko čez pol minute iz posode lepo zadiši, dodamo najprej korenček, mešamo, po 2 minutah papriko, premešamo in nato še buče. Pražimo vsaj 5 minut, da zelenjava lepo postekleni, nato dodamo sol, premešamo in dodamo še kis. Kuhamo še 5 minut in ugasnemo ogenj. Morda bo potrebno dodati še 1 ali 2 dl vode.
Posebej pripravimo lončke za vlaganje, ki naj bodo res čisti, pokrovčki pa novi in oprani. Še vročo »solato« damo v kozarčke, dobro zapremo in pustimo, da se počasi ohladi. Med polnjenjem kozarčkov lahko odstranimo klinčke, saj bi njihov okus s časom postal premočan.

Bučke v olju

Kaj pa pravite na malo mediteranskega pridiha? Vaša ozimnica naj bo pestra. Bučke so odlična priloga in nas rešijo iz zagate tudi, kadar vsega ostalega zmanjka. Kako slastni so ocvrti kolobarji bučk, začinjeni z baziliko ali drobnjakom! Pripravimo si kozarce različnih velikosti, saj bomo včasih potrebovali malo, drugič pa nekaj več sončne zelenjave.

• 3 kg bučk zucchini
• 1 l sončničnega olja
• 2 jušni žlici soli
• 200 g mandljevih lističev
• približno 1 l oljčnega olja
• za vsak kozarec po en lovorov list

Bolj zrele bučke olupimo, razrežemo na 5 mm debele kolobarje in po potrebi odstranimo semena. Bučke nato posolimo in pustimo pol ure stati, da iz njih delno odteče voda. Med tem v ponvi (brez olja) prepražimo mandljeve lističe. Segrevamo jih le toliko, da lepo zadišijo, ne smejo pa se zažgati.
Bučke posušimo s čisto kuhinjsko krpo in ocvremo v sončničnem olju. Olje naj ne bo prevroče, da ne zažgemo bučk, pri cvrtju pa se morajo še nekoliko posušiti. Ko kolobarji dobijo lepo rumeno barvo, jih poberemo iz olja in odcedimo. Zložimo jih v kozarce tako, da na vsako bučko potresemo ščepec praženih mandljev in dodamo po en lovorov list. Ko so kozarci polni, dolijemo še oljčno olje in dobro zapremo. Hranimo v hladnem in temnem prostoru.
Ko bomo odpirali kozarce, uporabimo olje za solato ali z njim zabelimo krompir ali polento. Bučke po želji začinimo še z origanom in česnom.

Melancane v olju

Enako kot bučke pripravimo tudi jajčevce:

• 8 srednje velikih jajčevcev (naj bodo čim bolj čvrsti)
• 3 jušne žlice soli
• 1 l sončničnega olje
• 1 l oljčnega olja

Jajčevce razrežemo na 5mm debele kolobarje, posolimo in jih zložimo drugega vrh drugega na več kupčkov. Obtežimo jih s pladnjem, na katerega smo dali skledo z vodo. Tako bodo spustili črno grenko tekočino, ki jo odlijemo stran. Nato jih ocvremo v sončničnem olju, odcedimo in zložimo v kozarce. Zraven lahko damo nekaj koriandrovih in gorčičnih semen. Ko so kozarci polni, jih zalijemo z oljčnim oljem in dobro zapremo.
Jajčevci na ta način so odlični za hitro pripravo jedi.
Skuhamo naše priljubljene testenine ali riž. Jajčevce iz kozarca razrežemo na trakove, zmešamo s testeninami (ali kuhanim rižem), začinimo z baziliko ali origanom in dober tek!
Še boljši so v sendviču, ki smo ga namazali s tofujevim namazom ali skuto.
Olje, ki ostane, je odlično za solate ali pripravo drugih jedi.

Pečena paprika

• 3 kg rdeče paprike
• 1 l oljčnega (ali kakega drugega) olja
• 4 stroki česna
• 20 g semena bele gorčice

Papriko dobro operemo in jo zložimo na pekač, brez maščobe. Pečemo 15 minut v pečici na 180 °C. Vmes preverimo, da paprika ne počrni. Pekač vzamemo ven, obrnemo papriko in pečemo še 5 minut. Če vaša pečica nima ventilatorja, dvignite temperaturo na 200 °C in med peko večkrat za trenutek odprite vratca, da izpustite paro ven.
Olupimo vsako papriko posebej, saj se tanka lupinica kar sama odlušči. Kjer se ne olupi zlahka, jo pustimo. Paprike zložimo v kozarce, dodamo malo česna, narezanega na tanke lističe, in semena bele gorčice. Zalijemo z oljčnim oljem in dobro zapremo.
Dobili smo odlično solato za pozimi, ki je priljubljena tudi na obloženih kruhkih. Olje iz kozarcev pa porabimo za pripravo kislega zelja ali omake za testenine.

Kompot iz ringlojev

• 5 kg sliv ringlo (katere koli sorte)
• 3 l vode
• 500 g surovega trsnega sladkorja
• 5 nageljnovih žbic
• 3 skorjice cimeta
• 5 zvezdic zvezdnega janeža
• 5 cm dolg košček svežega ingverja
• lupina ene pomaranče (obvezno neškropljene) ali 3 kapljice eteričnega olja eko-pomaranče

Slive operemo in damo v lonec. Dolijemo vodo, dodamo sladkor in kuhamo do vretja. Ko zavre, dodamo še začimbe, ingver olupimo in narežemo na tanke kolobarje. Vre naj še 5 minut (oz. toliko, da se neha peniti). Še vroč kompot nalijemo v čiste kozarce in dobro zapremo. Pustimo, da se počasi ohladi. V nekaj mesecih se bo kompot zgostil in postal še slajši.

Naj bo vaša ozimnica zdrava in okusna!