Topinambur – gomolj, ki uravnava kislo-bazično ravnovesje

    Topinambur ali ameriški krompir je zagotovo ena izmed možnosti, da v enolični vsakdanji jedilnik vnesemo nekaj novega, posebnega in zdravega. Zaradi vlaknin dobro deluje predvsem na prebavo, niža raven holesterola v krvi in ugodno vpliva na krvni sladkor.

    Topinambur je trajnica. Poznamo jo pod različnimi imeni kot: ameriški krompir, gomoljasta sončnica, laška repa, laškica, jeruzalemska artičoka, papeževa ali svinjska repa … Za vsemi temi čudnimi imeni pa se skriva dokaj skromna rastlina, ki jo videvamo po domačih vrtovih, parkih, na obrežjih potokov in rek, ob robovih gozdov in ob cestah. V 17. stoletju so jo prenesli iz Severne Amerike v Evropo, kjer je s svojimi zlatorumenimi cvetovi krasila vrtove petičnežev in botanične vrtove. Najprej so topinambur poznali le v Franciji, Angliji in Italiji, proti koncu 19. stoletja pa se je razširil tudi po drugih evropskih deželah.

    Topinambur

    Gomolji, podobni krompirju

    Čeprav je rastlina sicer sorodna sončnici, skriva v zemlji številne nagrbančene gomolje. Iz njih lahko pripravimo različne jedi, ki jih lahko uživamo surove ali toplotno obdelane. Gomolje začnemo izkopavati že jeseni (september, oktober), ko se nadzemni del rastline že posuši. Najboljše jih je izkopavati sproti, vendar jih za dobrih deset dni lahko brez škode shranimo v primerni posodi v hladilniku. Gomolji, ki jih izkopavamo spomladi (ko zemlja odmrzne), so zaradi razgradnje inulina nekoliko slajši kot jesenski. Gomolji bodisi jesenski ali pomladni so nepravilne oblike in jih zaradi tega težko čistimo. Očiščene gomolje je priporočljivo dati v okisano hladno vodo, ker sicer potemnijo.
    V primerjavi s krompirjem je meso topinamburja sočnejše in okusnejše. Okus nas celo spominja na šparglje ali artičoke. Gomolji topinamburja vsebujejo:

    • 78 ostotkov vode
    • 20 odstotkov inulina
    • največ 2,5 odstotka beljakovin
    • 0,2 odstotka vitaminov A, B1, B2 in C
    • rudnine kalcij, železo, fosfor, silicij in kalij.
    PREBERITE TUDI:  Probiotiki: kateri so najboljši za naše zdravje?

    Topinambur

    Spodbuja prebavo

    Pomembna sestavina topinamburja je inulin. Ta polisaharid ima kar nekaj lastnosti, ki lahko dobro vplivajo na naše zdravje in dobro počutje:

    • je topna dietna vlaknina
    • ima nizko energijsko vrednost (14 kJ/g)
    • ima nizek glikemični indeks (GI)
    • niža raven holesterola v krvi
    • niža trigliceride
    • niža pH blata
    • povečuje prostornino blata in število stolic
    • spodbuja dejavnost bakterij bifidus
    • poveča vsrkanje rudnin iz prebavil v kri
    • ne dela zobnih oblog
    • deluje preventivno proti obolenju debelega črevesja.

    Zaradi naštetih pozitivnih učinkov na naše telo topinambur priporočamo v prehrani sladkornih bolnikov, ljudem, ki imajo težave z odvajanjem, pri povišanih krvnih lipidih in pri izvajanju shujševalne dietoterapije. Zelo popestri tudi vegetarijanske jedilnike in ostale alternativne oblike prehrane.
    Topinambur lahko ponudimo kot začetno jed, v različnih juhah, prilogah, solatah ali kot samostojno jed.

    Topinambur

    Topinambur ustvarja kislo bazično ravnotežje

    Topinambur spada med hranila iz nevtralnega dela spektra, zato je dobrodošel kot tisti, ki nas lahko vpelje v ravnotežje med kislostjo in bazičnostjo. Vsi naši organi lahko normalno delujejo samo takrat, ko so količine kislih in bazičnih snovi v telesu uravnotežene.
    “Zakisanost” naše notranjosti je lahko dejavnik, ki bo pripeljal do nove bolezni ali obujanja starih. Prav tako lahko zakisanost pomeni osnovo za številne nespecifične simptome, katerih spisek ni kratek:

    • kronična utrujenost
    • neodpornost na infekcije, pogosti prehladi
    • bohotenje kandide
    • plini in napetost v želodcu med in po jedi
    • izčrpanost
    • zmanjšana koncentracija
    • suha koža
    • preobčutljivost dihalnih organa (kihanje, bistri izloček iz nosa; suhost sluznice nosa, grla in vek; …

    Solata s topinamburjem

    Sestavine za 4 osebe:

    • 600 g brstičnega ohrovta
    • 200 g cvetače
    • 100 g hamburške slanine
    • 2 do 3 šalotke
    • 50 g topinamburja
    • pol rdeče, pol rumene paprike
    • 2 žlici oljčnega olja
    • 2 žlici jabolčnega kisa
    • 2 zvrhani žlici sesekljanega peteršilja
    • 5 do 6 žlic zelenjavne juhe
    • sol, poper po okusu
    PREBERITE TUDI:  Koraki do zdravega telesa in duha

    Priprava: brstični ohrovt skuhamo, odcedimo in ohladimo. Prav tako cvetačo. Na olju zarumenimo slanino, nato jo poberemo iz posode. Na isti maščobi prepražimo šalotko. Očiščeni surovi topinambur olupimo in naribamo. Na tanke rezine narežemo rdečo in rumeno papriko. Vse sestavine pomešamo skupaj, dodamo začimbe, potresemo s peteršiljem in jed ponudimo. Jed na osebo vsebuje približno: 7,6 g beljakovin, 28 g maščob, 8,3 g ogljikovih hidratov in 325 kilokalorij.

    Priprava topinamburja

    Najpogosteje ga pripravljamo tako kot krompir, večinoma kot pečenega ali kuhanega. Če naj bi ga rezali, naredimo to tik pred obdelavo, saj zelo hitro potemni. (Pazimo: Prvič se ga ne prenajejmo, ker povzroča pline.) Neolupljeni topinambur kuhamo 10-15 minut, olupljenega in narezanega pa 5-8 minut.

    • Svež topinambur lahko pripravimo kot tanke rezine in ga uporabimo v solati ali mariniranega v malo deviško stisnjenega olivnega olja.
    • Pražimo ga vedno skupaj z drugo zelenjavo in na olivnem olju. Topinambur se bo zmehčal v 5-6 minutah.
    • Lahko ga zmeljemo s paličnim mešalnikom za kremno juho.
    • Poskusimo lahko tudi pire iz topinamburja, dodajmo mu malo popra ali katere koli druge začimbe.

     

    Preberite tudi, kako lahko sami pridelamo topinambur.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte

    1 komentar

    1. Previdno s topinamburjem, je namreč invazivna vrsta. Prav tako vsebuje inulin, ki ga (za razliko od škroba) naše telo ne prebavi – od njega nimamo koristi. Ga pa prebavijo črevesne bakterije, kar se odraža v napihovanju.

      Priporočam kakšno dobro vrsto sladkega krompirja ali pa yam. Narava je pestra.

    Comments are closed.