Topinambur, imenovan tudi jeruzalemska artičoka ali ameriški krompir je zagotovo ena izmed možnosti, da v enolični vsakdanji jedilnik vnesemo nekaj novega, posebnega in zdravega. Zaradi vlaknin dobro deluje predvsem na prebavo, niža raven holesterola v krvi in ugodno vpliva na krvni sladkor.
Kaj je topinambur?
Topinambur (Helianthus tuberosus) je trajnica. Poznamo jo pod različnimi imeni kot: ameriški krompir, gomoljasta sončnica, laška repa, laškica, jeruzalemska artičoka, papeževa ali svinjska repa … Za vsemi temi čudnimi imeni pa se skriva dokaj skromna rastlina, ki jo videvamo po domačih vrtovih, parkih, na obrežjih potokov in rek, ob robovih gozdov in ob cestah.
V 17. stoletju so jo prenesli iz Severne Amerike v Evropo, kjer je s svojimi zlatorumenimi cvetovi krasila vrtove petičnežev in botanične vrtove. Najprej so topinambur poznali le v Franciji, Angliji in Italiji, proti koncu 19. stoletja pa se je razširil tudi po drugih evropskih deželah.
Gomolji, podobni krompirju
Čeprav je rastlina sicer sorodna sončnici, skriva v zemlji številne nagrbančene gomolje. Iz njih lahko pripravimo različne jedi, ki jih lahko uživamo surove ali toplotno obdelane. Gomolje začnemo izkopavati že jeseni (september, oktober), ko se nadzemni del rastline že posuši. Najboljše jih je izkopavati sproti, vendar jih za dobrih deset dni lahko brez škode shranimo v primerni posodi v hladilniku.
Gomolji, ki jih izkopavamo spomladi (ko zemlja odmrzne), so zaradi razgradnje inulina nekoliko slajši kot jesenski. Gomolji bodisi jesenski ali pomladni so nepravilne oblike in jih zaradi tega težko čistimo. Očiščene gomolje je priporočljivo dati v okisano hladno vodo, ker sicer potemnijo.
V primerjavi s krompirjem je meso topinamburja sočnejše in okusnejše. Okus nas celo spominja na šparglje ali artičoke. Gomolji topinamburja vsebujejo:
- 78 ostotkov vode
- 20 odstotkov inulina
- največ 2,5 odstotka beljakovin
- 0,2 odstotka vitaminov A, B1, B2 in C
- rudnine kalcij, železo, fosfor, silicij in kalij.
Za zdravje koristen topinambur
Topinambur se priporočajo diabetikom, namesto uporabe krompirja. Saj v primerjavi s krompirjem, v katerem je glavni ogljikov hidrat škrob, vsebuje 20% inulina. Ta se pod vplivom encima inulaze razgradi v fruktozo, ki ne vpliva na raven sladkorja v krvi. Torej je topinambur odlična hrana za diabetike. Po njem pa naj posežejo tudi tisti, ki želijo shujšati, saj ima zelo nizko kalorično vrednost (100 g vsebuje 74 kalorij ) ter zmanjšuje tek. Raziskave kažejo, da bi lahko ugodno deloval tudi na zamaščena jetra.
Topinambur vsebuje tudi nekaj beljakovin, čisto malo maščob, ogromno mineralov, med katerimi so železo, kalij, fosfor, kalcij in silicij ter vitamine A, B1, B2 in C. Ne manjka tudi holina, ki vzdržuje raven krvnega tlaka, lecitina, ki omogoča prenos maščobnih kislin in presnovo holesterina ter levulina in balastnih snovi, ki uravnavajo prebavo in pomagajo pri zapeki. Večje količine zaužitega topinamburja lahko povzročijo napenjanje, zato raje ne pretiravajte.
Spodbuja prebavo
Pomembna sestavina topinamburja je inulin. Ta polisaharid ima kar nekaj lastnosti, ki lahko dobro vplivajo na naše zdravje in dobro počutje:
- je topna dietna vlaknina
- ima nizko energijsko vrednost (14 kJ/g)
- ima nizek glikemični indeks (GI)
- niža raven holesterola v krvi
- niža trigliceride
- niža pH blata
- povečuje prostornino blata in število stolic
- spodbuja dejavnost bakterij bifidus
- poveča vsrkanje rudnin iz prebavil v kri
- ne dela zobnih oblog
- deluje preventivno proti obolenju debelega črevesja.
Zaradi naštetih pozitivnih učinkov na naše telo topinambur priporočamo v prehrani sladkornih bolnikov, ljudem, ki imajo težave z odvajanjem, pri povišanih krvnih lipidih in pri izvajanju shujševalne dietoterapije. Zelo popestri tudi vegetarijanske jedilnike in ostale alternativne oblike prehrane.
Topinambur lahko ponudimo kot začetno jed, v različnih juhah, prilogah, solatah ali kot samostojno jed.
Topinambur ustvarja kislo bazično ravnotežje
Topinambur spada med hranila iz nevtralnega dela spektra, zato je dobrodošel kot tisti, ki nas lahko vpelje v ravnotežje med kislostjo in bazičnostjo. Vsi naši organi lahko normalno delujejo samo takrat, ko so količine kislih in bazičnih snovi v telesu uravnotežene.
“Zakisanost” naše notranjosti je lahko dejavnik, ki bo pripeljal do nove bolezni ali obujanja starih. Prav tako lahko zakisanost pomeni osnovo za številne nespecifične simptome, katerih spisek ni kratek:
- kronična utrujenost
- neodpornost na infekcije, pogosti prehladi
- bohotenje kandide
- plini in napetost v želodcu med in po jedi
- izčrpanost
- zmanjšana koncentracija
- suha koža
- preobčutljivost dihalnih organa (kihanje, bistri izloček iz nosa; suhost sluznice nosa, grla in vek; …
Kako pripravimo topinambur?
Načinov, kako pripravimo topinambur, je kar nekaj. Surovi gomolji – korenike so izredno hrustljavi in sočni, okus malo spominja na lešnike, kuhani, pečeni, dušeni pa so prijetno sladkastega okusa. Kakor koli že ga boste uporabili, nikar ne odstranjujte kožice. Tako tanka je, da se nima smisla ukvarjati s tem, z odstranjevanjem pa bi šlo v nič tudi veliko mineralov. Gomoljaste korenike le dobro operemo, prav bo prišla ščetka za zelenjavo, ter tu in tam odrežemo kakšen nelep del.
Najpogosteje ga pripravljamo tako kot krompir, večinoma kot pečenega ali kuhanega. Če naj bi ga rezali, naredimo to tik pred obdelavo, saj zelo hitro potemni. (Pazimo: Prvič se ga ne prenajejmo, ker povzroča pline.) Neolupljeni topinambur kuhamo 10-15 minut, olupljenega in narezanega pa 5-8 minut.
- Svež topinambur lahko pripravimo kot tanke rezine in ga uporabimo v solati ali mariniranega v malo deviško stisnjenega olivnega olja.
- Pražimo ga vedno skupaj z drugo zelenjavo in na olivnem olju. Topinambur se bo zmehčal v 5-6 minutah.
- Lahko ga zmeljemo s paličnim mešalnikom za kremno juho.
- Poskusimo lahko tudi pire iz topinamburja, dodajmo mu malo popra ali katere koli druge začimbe.
Odličen v solatah
Sočno hrustljavost lahko dodobra izkoristimo za pripravo solat. Pripravimo jih samostojno ali kombiniramo s korenček, rdečo peso, gomoljno zeleno, repo. Korenike fino ali grobo naribamo ali tanko narežemo na ploščice, dodamo sok limone ali jabolčni kis in malo hladno stisnjenega olja, katerega koli, lahko je oljčno, konopljino, laneno, čudovito zaokrožita okus orehovo ali lešnikovo olje. Lahko pa preprosto zabelimo z malo oljčnega olja in dodamo prej za nekaj časa v vodi namočene in nato grobo nasekljane lešnike, orehe ali mandlje.
Tudi sončnice, bučna in konopljina semena so dober dodatek. Oreški in semena so nasploh zelo uporabni tudi za pripravo polivk za solate in omak, v katere namakamo surovo zelenjavo. Poljubne oreške ali semena, skupaj z malo olja, limoninega soka in vode, zmeljemo v pasto. Dodamo lahko poljubne začimbe ter česen ali čebulo. Za solatni preliv dodamo več tekočih sestavin. Polivko prelijemo preko naribanih korenik, v omake pa pomakamo na paličice narezane koščke.
Pečen
Topinambur spečemo tako kot krompir. Lahko samega ali skupaj s krompirjem. Nam je še posebej všeč pečen skupaj s krompirjem, muškatno bučo in korenčkom. Vso zelenjavo najprej dobro operemo, narežemo na srednje velike kose in vmešamo malo maščobe (kokosove ali kakšne druge), posušeno listno zeleno, šetraj, malo popra in rdeče paprike. Vse skupaj dobro premešamo in pečemo v pečici približno dvajset minut do pol ure.
Pire
Tudi pire lahko pripravimo iz topinamburja. Samega ali s krompirjem. Zanimiv je pire iz topinamburja in gomoljne zelene. Če mu dodamo malo več tekočine, npr. rastlinske smetane (lahko je tudi samo voda), dobimo krasno omako, ki jo ponudimo h popečeni ali dušeni zelenjavi. Za kremno juho najprej popražimo malo čebule, dodamo na kocke narezan topinambur in krompir, nekaj strokov česna, zalijemo z vodo in skuhamo do mehkega. Sedaj samo še zmeljemo s paličnim mešalnikom, dodamo ali pa tudi ne rastlinsko smetano (jogurt, smetano) in slastna kremna juha je pripravljena.
Čips
Narezanega na tanke lističe lahko posušimo in grizljamo namesto čipsa, na kose narezanega vlagamo v kis tako kot rdečo peso in kumare. Ponekod pripravljajo iz topinamburja tudi žganje.
Solata s topinamburjem
Sestavine za 4 osebe:
- 600 g brstičnega ohrovta
- 200 g cvetače
- 100 g hamburške slanine
- 2 do 3 šalotke
- 50 g topinamburja
- pol rdeče, pol rumene paprike
- 2 žlici oljčnega olja
- 2 žlici jabolčnega kisa
- 2 zvrhani žlici sesekljanega peteršilja
- 5 do 6 žlic zelenjavne juhe
- sol, poper po okusu
Priprava: brstični ohrovt skuhamo, odcedimo in ohladimo. Prav tako cvetačo. Na olju zarumenimo slanino, nato jo poberemo iz posode. Na isti maščobi prepražimo šalotko. Očiščeni surovi topinambur olupimo in naribamo. Na tanke rezine narežemo rdečo in rumeno papriko. Vse sestavine pomešamo skupaj, dodamo začimbe, potresemo s peteršiljem in jed ponudimo. Jed na osebo vsebuje približno: 7,6 g beljakovin, 28 g maščob, 8,3 g ogljikovih hidratov in 325 kilokalorij.
Preberite tudi, kako lahko sami pridelamo topinambur na svojem vrtu