Artičoka – v liste zavito srce nas učinkovito razstruplja

    Artičoka je kot slastna zelenjava sodobne kulinarike v zadnjih letih dobila potrditev tudi kot za zdravje pomemben vir hranil. Artičoke in njeni pripravki varujejo jetra in spodbujajo izločanje žolča in delovanje prebavil. Rastlina naj bi pomagala tudi pri zmanjševanju ravni holesterola v krvi. Koristna pa je tudi za diabetike. Elegantne artičoke so kot zelenjavo uživali že stari Rimljani. Artičoka je doma je v Sredozemlju, vendar jo gojijo po vsej zahodni Evropi. Kot zelenjavno poslastico so jo že v 15. stoletju zelo cenili, zdravilne lastnosti artičoke pa so odkrili šele v 20. stoletju.

    Artičoka

    Artičoka na domačem vrtu in kuhinji

    Artičoka je zelnata trajnica, ki zraste do meter in pol visoko. Ima debelo, pokončno steblo in velike, nazobčane sivozelene liste z dlakasto belkasto prevleko na spodnji strani. Cvetovi so podobni osatovim, obdajajo jih debeli listasti ovršni listi, ki se odpirajo poleti. Uporabni deli so listi in cvetovi. Obrane liste posušijo in uporabljajo za pripravo prevretkov, izvlečkov, kapsul in tinktur. Neodprte cvetne glavice in mesnata dna v kulinariki uporabljajo kot zelo okusno zelenjavo.

    Poznamo več sort artičok. Velike sorte je najbolje pojesti list za listom, srčke pa pripraviti posebej. Izberite vedno mehke artičoke, zelene glavice brez rjavih lis. Če artičoke hranimo nekoliko dalj časa, otrdijo. Pri shranjevanju v hladilniku jih vedno dobro zavijte, da upočasnite izgubo vlage. Majhne glavice artičok lahko uživamo cele – zelo na hitro skuhane in razrezane, s prelivom na osnovi olja ali pa pražene, ki jih pripravimo na primer v rižoti. Velike sorte kuhamo v vreli neslani vodi do 40 minut, potem lahko liste zlahka izpulimo.

    Artičokine liste uživamo tople ali hladne, običajno jih pomakamo v omako. V zimskih mesecih uporabljamo vložene ali konzervirane artičokine srčke.

    PREBERITE TUDI:  Naravni repelent proti komarjem

    Kaj vsebuje artičoka?

    Artičoka ima nizko energijsko vrednost, saj 250 gramov kuhane artičoke dá le 20 kilokalorij. Vsebuje še približno 50 mikrogramov folne kisline, pol miligrama železa, miligram niacina, 330 miligramov kalija in pol miligrama cinka.

    Artičoka

    Zdravilne lastnosti artičoke

    Listi artičoke vsebujejo veliko organskih in fenolnih kislin, zlasti grenki aromatični cinarin. Poleg njega pa seskviterpenske laktone (grenčine, ki spodbujajo izločanje prebavnih sokov), flavonoide, kalijeve soli, provitamin A in številne encime.

    1. Artičokini pripravki varujejo in spodbujajo delovanje jeter, žolča in prebavil. Tako kot vse trpke vrste zelenjave, tudi artičoka povečuje izločanje žolča, raziskave pa so pokazale, da olajša z jetri povezane bolečine v trebuhu. Nemški znanstveniki so namreč leta 2001 ugotovili, da flavonoidi v njenih listih spodbujajo pretok žolča in pospešujejo obnavljanje jetrnih celic.
    2. Artičoka pomaga pri zniževanju holesterola v krvi. Leta 2002 so japonski raziskovalci potrdili starejše izsledke nemških raziskovalcev, da izvlečki iz listov – seskviterpenski laktoni, pomagajo pri zniževanju vrednosti holesterola v krvi.
    3. Tradicionalno jo uporabljajo kot diuretik. Flavonoidi ob pomoči kislin in kalijevih soli delujejo kot diuretiki in blažijo težave z ledvicami.
    4. Koristna je pri sladkornih bolnikih. Že v preteklosti so artičoke priporočali sladkornim bolnikom. Vsebujejo namreč inulin, neprebavljivo obliko škroba, ki omeji dvig krvnega sladkorja po obroku.

    Ob uporabi artičoke je treba upoštevati nekatere previdnostne ukrepe:

    • artičokinih pripravkov ne uporabljajmo za zdravljenje žolčnih kamnov;
    • med dojenjem artičokinih pripravkov ni priporočljivo jemati, ker artičoka zmanjšuje izločanje mleka;
    • seskviterpenski laktoni lahko povzročijo alergijske reakcije. Tedaj se odpovejmo vsem artičokinim pripravkom.
    Povejte svoje mnenje - kometirajte