Kronično vnetje lahko povzroči celo kopico različnih bolezni, kot so na primer ateroskleroza, artritis, osteoporoza, Alzheimerjeve bolezen in demence, preobčutljivost na določena živila, sladkorna bolezen, fibromialgija, bolezni srca in ožilja ter v določenih primerih celo nekatere vrste raka. Vnetni procesi v telesu tudi pospešujejo staranje celic. Številni ljudje imajo težave s kroničnim vnetjem, do katerega pride zaradi moderne prehrane in splošnega (nezdravega) življenjskega sloga.
Močno predelana hrana, velike količine sladkorja in trans maščobe, stres, podhranjenost, debelost, onesnaženje, težke kovine … Vse to so lahko razlogi, zaradi katerih pride do vnetnih procesov v telesu. Prehrana ima veliko moč – z njeno pomočjo lahko telesne celice učinkovito zaščitite pred vnetji. Predstavljamo vam seznam živil, ki so vam pri tem lahko v pomoč:
Papaja
Papaja je odličen vir vitaminov C, E in beta-karotena, ki so vsi zelo močni antioksidanti. Poleg tega ta slasten tropski sadež vsebuje tudi prebavna encima papain in himopapain, ki pomagata zmanjševati vnetje v telesu.
Borovnice
Borovnice so zelo bogate s številnimi fitohranili, ki imajo tako antioksidantno kot tudi protivnetno delovanje. Z borovnicami lahko odlično obogatite smoothieje, peciva, lahko pa si jih privoščite tudi kar same.
Brokoli
Brokoli je hranilno zelo bogata vrsta zelenjave. Deluje protivnetno in protirakavo, med drugim pa vsebuje tudi veliko vitamina C, ki je izjemno močan antioksidant. Brokoli lahko uživate kar surovega, lahko pa ga skuhate na pari. Z njim obogatite solate, pripravite juhe ali ga postrežete kot prilogo. Nikar ga ne kuhajte predolgo in na previsoki temperaturi, saj bo tako izgubil veliko hranilnih snovi.
Ingver
Ingver je močan antioksidant in zato odlično ščiti celice pred vnetjem. Z ingverjem lahko odlično popestrite solate, juhe, omake, čaje, smoothieje in sokove. Je zares vsestransko živilo.
Brusnice
Brusnice vsebujejo pomembna fitohranila s protivnetnim delovanjem, ki ščitijo tako krvožilni kot prebavni sistem. Sveže ali zamrznjene brusnice dodajte smoothiejem, sladicam in prelivom za solate. Ali pa jih uživajte kar same.
Avokado
Avokado je resnično super sadež. Odlično ščiti celice, saj vsebuje kopico protivnetnih hranil, kot so fitosteroli, vitamina C in E, mangan, selen in cink, maščobne kisline omega 3 in številne druge spojine. Iz avokada pripravite odlično presno juho, sladico ali omako. Bodite ustvarjalni.
Kurkuma
Kurkuma vsebuje aktivno sestavino kurkumin, ki ima močne protivnetne in antioksidantne lastnosti. Kurkumin lahko pomaga blažiti bolečine pri artritisu in to celo bolje od nekaterih zdravil.
Semena chia
Semena chia vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3, ki so ena najmočnejših protivnetnih spojin. V semenih chia je več maščobnih kislin omega 3 kot pa v lososu. Dodajte jih kosmičem, najljubšemu smoothieju ali pa iz njih pripravite slasten presni puding.
Orehi
Orehi so bogat vir alfalinolenske maščobne kisline, ki dokazano umirja vnetja in ščiti celice. Tako kot druge oreščke tudi orehe uživajmo zmerno, saj so zelo energijsko bogati.
Konopljina semena
Tudi konopljina semena so odličen vir maščobnih kislin omega 3, ki imajo, kot smo že omenili, močno protivnetno delovanje. V konopljinih semenih med drugim najdemo tudi gama linolensko maščobno kislino. Konopljina semena dodajte smoothiejem, kosmičem, prelivom, sladicam, z njimi potresite solate in obogatite juhe.
Zelena
V zeleni najdemo veliko vitamina C, beta-karotena in mangana. Vsebuje veliko polifenolov, ki zmanjšujejo vnetje in produkcijo prostih radikalov.
Veliko ljudi ima težave z razpokano kožo na stopalih, še posebej petah. Tisti, ki ste že imeli tovrstne težave, veste, da niso niti najmanj prijetne in marsikdaj tudi zelo boleče. Proti njim ni imun nihče – pogosto nošenje odprtih sandalov, slaba higiena in pomanjkanje nekaterih hranil so le nekateri od vzrokov za to, da koža na podplatih, še posebej petah, razpoka. Z uporabo popolnoma naravnih sestavin (nekatere lahko brez težav tudi pojeste) lahko zelo uspešno odpravite tudi te težave.
Banana in avokado
Kot ste lahko opazili, je ta pripravek sestavljen iz samo dveh popolnoma užitnih sestavin: banane in avokada.
Narezano banano dajte v močan mešalnik, nato pa dodajte še primerno zrel avokado. Pustite mešati toliko časa, dokler ne dobite gladke paste. Če je potrebno, dodajte malo vode. Pasto nežno nanesite na pete in pustite učinkovati približno 15 minut. Nato stopala sperite s toplo vodo.
Med
Med odlično dene koži na naših stopalih, saj odlično vlaži kožo in ima močno protibakterijsko delovanje.
Skodelico medu zlijte v večjo posodo tople vode (na primer v manjši škaf). Ko se med popolnoma raztopi, v vodo namočite noge in uživajte približno 20 minut.
Limonin sok
Limonin sok lahko uporabljamo na številne različne načine. Med drugim zelo učinkovito zmehča kožo in pomaga zaceliti razpokano kožo na petah in podplatih.
Nekateri ljudje si limonin sok z vato nanesejo neposredno na podplate, spet drugi limonin sok zlijejo v vodo in si pripravijo kopel za stopala. V obeh primerih priporočamo, da mokro kožo na stopalih samo rahlo popivnate z brisačo, še bolje pa je, če se stopala posušijo kar na zraku.
Jedilna olja
Na razpokana stopala lahko nanesete kar katero od jedilnih olj, med katerimi najbolj priporočamo sezamovo, kokosovo in oljčno olje.
Najprej si stopala dobro umijte in osušite. Nato z vatirano blaznico na suho in razpokano kožo enakomerno nanesite primerno količino olja. Za najboljše rezultate to naredite pred spanjem. Priporočamo, da obujete čiste bombažne nogavice.
Piling iz riževe moke
S pomočjo nežnega pilinga boste odstranili odmrlo kožo s podplatov. Za pripravo popolnoma naravnega pilinga lahko uporabite kar riževo moko:
Za pripravo pilinga pest riževe moke zmešajte z medom in jabolčnim kisom. Mešajte toliko časa, dokler ne dobite goste paste. Če so vaša stopala močno razpokana, dodajte še žlico oljčnega ali mandljevega olja.
Stopala najprej približno 10 minut namakajte v topli vodi, nato pa vanje vtrite pripravljen piling in nežno zmasirajte.
Rožna voda in glicerin
Kombinacija glicerina in rožne vode je odličen domači pripravek za razpokana stopala. Glicerin zmehča kožo, rožna voda pa vsebuje vitamine A, B3, C, D in E ter deluje protibakterijsko in antiseptično. Zmešajte enake količine glicerina in rožne vode ter mešanico, preden greste spat, vtrite v kožo na stopalih.
Vazelin in limonin sok
Najprej si umijte in osušite stopala. Nato si pripravite kopel in stopala v njej namakajte od 15 do 20 minut.
Mešanico jušne žlice vazelina in soka ene limone si nato vtrite v razpokano kožo. Nežno masirajte toliko časa, dokler se mešanica popolnoma ne vpije v stopala. To mešanico si na stopala nanesite pred spanjem, nato pa si oblecite čiste bombažne nogavice, saj bo tako učinek pripravka še boljši. Zjutraj si stopala umijte v topli vodi.
Zagotovo se boste vsi strinjali, da razpokana koža na stopalih ni niti malo prijetna. Od zdaj naprej vam ne bo treba nič več skrivati svojih stopal. Z nekaj vztrajnosti in potrpežljivosti se bodo pokazali tudi želeni rezultati. Ker so sestavine v vseh receptih popolnoma naravne, vam tudi ni treba skrbeti, kaj nanašate na poškodovano kožo na svojih stopalih.
V svetu, polnem različnih živil, ki nam ponujajo različne koristi za zdravje, se jagodičevje vedno znova izkaže za enega izmed najboljših naravnih virov hranil. Ne glede na to, ali so to borovnice, maline, jagode, robide ali katero drugo jagodičevje, vse vsebujejo izjemno količino vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ta mala, sočna in okusna darila narave niso le slastna, ampak prinašajo tudi številne koristi za naše zdravje.
Kaj je jagodičevje in zakaj je posebno?
Jagodičevje zajema skupino majhnih, sočnih sadežev, ki so običajno bogati z vlakninami, vitamini in antioksidanti. Med najbolj znano jagodičevje spadajo borovnice, maline, jagode, robide in ribez. Tisto, kar jagodičevje dela posebno, je njegova hranilna sestava. Te majhne jagode so prave energetske bombe, polne snovi, ki podpirajo zdravje in dolgoživost. Poleg tega so zaradi svoje velikosti in sladkosti odlična izbira za prigrizek, ki ga lahko uživamo kjerkoli in kadarkoli.
Jagodičevje radi uporabljamo pri pripravi različnih slaščic, iz njega pripravljamo marmelade … Kdaj pa ste si nazadnje privoščili pest svežih borovnic, robid, malin ali jagod? Številne raziskave so že dokazale, da ima jagodičevje številne pozitivne učinke na naše zdravje, a se tega še vedno zaveda premalo ljudi. Želimo vas spomniti, kako hranilno bogato je to drobno sadje in kako lahko z njegovim uživanjem za svoje zdravje in dobro počutje naredimo zares veliko.
Zakaj so antioksidanti v jagodičevju tako pomembni?
Ena od ključnih prednosti jagodičevja so antioksidanti, ki jih vsebujejo v velikih količinah. Antioksidanti pomagajo našemu telesu v boju proti prostim radikalom – molekulam, ki lahko poškodujejo celice in prispevajo k staranju ter razvoju kroničnih bolezni. Jagodičevje, zlasti borovnice in robide, je bogato z antocianini, močnimi antioksidanti, ki dajejo jagodam njihovo temno modro ali vijolično barvo. Redno uživanje jagodičevja lahko tako pomaga pri zaščiti celic in preprečevanju bolezni, kot so rak, bolezni srca in ožilja ter degenerativne bolezni možganov.
Zdravi pigmenti
To, zaradi česar ima jagodičevje toliko zdravilnih lastnosti, je njihova barva oziroma pigmenti. Ti pigmenti se uvrščajo v širšo skupino, imenovano fitokemikalije. Njihove pozitivne lastnosti so naslednje:
Zavirajo procese (prezgodnjega) staranja v telesu.
Pomagajo preprečevati bolezni srca in ožilja.
Pomagajo preprečevati rakava obolenja, v primeru, da se ta pojavijo, pa so spodbujajo zdravljenje in obnovo telesnih celic.
Jagodičevje odlično vpliva na razstrupljanje in čiščenje telesa. Dobro denejo limfnemu sistemu, črevesju in ledvicam ter jim pomagajo, da se lahko znebijo škodljivih toksinov. Jagodičevje je bogato z zdravimi in naravnimi hranili ter vlakninami, poleg tega pa je tudi prava zakladnica antioksidantov.
Sveže jagodičevje žal ni na voljo celo leto, vendar smo tudi tako, če ga uživamo zamrznjenega ali posušenega, deležni njegovih zdravilnih učinkov.
Jagodičevje za krepitev imunskega sistema
V času, ko je ohranjanje močnega imunskega sistema pomembnejše kot kdajkoli prej, je jagodičevje odlična izbira za dnevni obrok. Vitamini, kot so vitamin C, ki ga najdemo v jagodah in ribezu, pomagajo krepiti naš imunski sistem ter nas ščitijo pred prehladi, gripo in drugimi okužbami. Antioksidanti v jagodičevju prav tako pomagajo zmanjševati vnetja v telesu, kar lahko dodatno okrepi našo naravno obrambo.
Izboljšanje prebave
Če imate težave s prebavo, je jagodičevje lahko vaša rešitev. Sadeži, kot so maline in robide, vsebujejo visoko raven prehranskih vlaknin, ki so ključne za zdrav prebavni sistem. Vlaknine pomagajo ohranjati redno prebavo in preprečujejo zaprtje. Prav tako pomagajo uravnavati raven sladkorja v krvi, kar je še posebej pomembno za ljudi s sladkorno boleznijo. Redno uživanje jagodičevja lahko torej prispeva k boljši prebavi in splošnemu zdravju prebavnega trakta.
Podpora srcu in ožilju
Jagodičevje je znano tudi po svojih pozitivnih učinkih na zdravje srca. Antioksidanti, vlaknine in druge hranilne snovi v jagodičevju pomagajo zniževati krvni tlak, zmanjševati raven slabega holesterola (LDL) in izboljševati splošno zdravje srčno-žilnega sistema. Z rednim uživanjem jagodičevja lahko zmanjšate tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in druge bolezni srca. Poleg tega flavonoidi, ki jih najdemo v teh sadežih, spodbujajo prekrvavitev in krepijo krvne žile.
Jagodičevje za možgane in kognitivno funkcijo
Raziskave kažejo, da ima jagodičevje pozitiven vpliv tudi na delovanje možganov. Antioksidanti v jagodičevju pomagajo zaščititi možganske celice pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali, in zmanjšujejo tveganje za kognitivni upad, povezan s staranjem. Redno uživanje borovnic, na primer, je povezano z izboljšanjem spomina in koncentracije. Če želite ohraniti svoje možgane v dobri formi, poskrbite, da bo jagodičevje del vaše vsakodnevne prehrane.
Katera so tista hranila, zaradi katerih je jagodičevje tako zelo zdravo?
Jagodičevje je znano po svojem močnem antioksidantnem delovanju. Antioksidanti so snovi, ki nevtralizirajo delovanje zdravju škodljivih prostih radikalov. Prosti radikali so atomi in molekule v telesu, ki, če jih je preveč, vplivajo na prezgodnje staranje telesnih celic, napadajo beljakovine, poslabšujejo delovanje možganskih celic in celičnih membran ter celo spreminjajo naš genski zapis. Raziskovalci verjamejo, da so številne bolezni povezane s procesi oksidacije, vključno z boleznimi srca in ožilja in rakom.
Antociani– Gre za naravne pigmente, ki so hkrati tudi daleč najmočnejši antioksidanti. Raziskave dokazujejo, da antociani zmanjšujejo tveganje za nastanek določenih vrst rakavih obolenj, skrbijo za zdravje urinarnega trakta, skrbijo za optimalno delovanje spomina ter zavirajo prezgodnje procese staranja celic.
Katehini– Številne raziskave dokazujejo, da lahko katehini zmanjšujejo alergijske reakcije ter delujejo antioksidantno.
Prehranske vlaknine – Prehranske vlaknine so polisaharidi, ki v procesu prebave nase vežejo škodljiv holesterol in presežek glukoze ter ju odstranjujejo iz telesa. Zelo pomembno je torej, da zaužijemo dovolj prehranskih vlaknin, saj bomo tako močno zmanjšali tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter tudi diabetesa. Prehranske vlaknine pripomorejo tudi k boljši in redni prebavi, pomagajo pa tudi pri izgubi odvečnih kilogramov, saj nam dlje časa dajejo občutek sitosti.
Elagična kislina – Elagična kislina deluje protirakavo, protivirusno in protibakterijsko.
Galna kislina – Galna kislina ima protivirusno in protibakterijsko delovanje, prav tako pa je tudi močan antioksidant. Še posebej učinkovito naj bi upočasnjevala razrast celic pri raku prostate.
Kvercetin– Ta flavonoid ima zares močno protirakavo delovanje. Številne raziskave so pokazale, kako zelo vsestranski je: deluje protivirusno, deluje protirakavo, protivnetno ter pomaga pri metaboličnem sindromu in astmi.
Rutin – Rutin je naravna substanca z močnim antioksidantnim delovanjem. Prav tako krepi žilne stene, zaradi česar pozitivno vpliva na stanja, kot so varikozne vene ter bolezni srca in ožilja.
Salicilna kislina – Salicilna kislina je glavna sestavina aspirina ter deluje kot močan analgetik. Salicilna kislina pomaga tudi pri aterosklerozi, poleg aspirina pa jo najdemo tudi v drugih zdravilih.
Vitamin C– Vitamin C se ponaša s kopico zdravilnih učinkov. Med drugim krepi zobno sklenino, ohranja zdravje kapilar, izgrajuje kosti in tkiva, skrbi za krepak imunski sistem, deluje protivnetno in pomaga zmanjševati tveganje za razvoj rakavih obolenj.
Pravilno shranjevanje in priprava jagodičevja
Da bi ohranili svežino in hranilne vrednosti jagodičevja, je pomembno, da ga pravilno shranjujete. Sveže jagodičevje hranite v hladilniku, najbolje v plastični ali stekleni posodi s pokrovom. Pred shranjevanjem jagodičevja ga ne perite, saj lahko vlaga pospeši njegovo gnitje. Operite ga tik pred uporabo. Če imate presežek jagodičevja, ga lahko enostavno zamrznete in uživate tudi izven sezone.
Ali je zamrznjeno jagodičevje enako zdravo kot sveže?
Zamrznjeno jagodičevje je odlična alternativa, kadar svežega ni na voljo. Ker je večina zamrznjenega jagodičevja takoj po obiranju hitro zamrznjena, ohrani skoraj vse hranilne snovi, ki jih vsebuje sveže jagodičevje. To pomeni, da lahko uživate v koristih jagodičevja skozi
Čeprav imamo danes na voljo več izbire, kot kdajkoli prej, pa smo zagotovo bolj podhranjeni in bolj boni kot kdajkoli prej. Neustrezna prehrana je tudi razlog za nastanek metaboličnega sindroma ali sindroma x, ki ga ima že vsaka šesta oseba razvitega sveta. Ne gre za bolezen, ampak stanje, ki obsega različne dejavnike tveganja.
Statistični podatki pravijo, da ima samo v Ameriki ta sindrom že okrog 40 milijonov ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija za diagnozo sindroma x navaja tri ključne dejavnike tveganja, in sicer krvni tlak 130/85 mmHg ali višji, vrednost serumskega dobrega holesterola manjša od 1,04 mmol/l in raven krvnega sladkorja na tešče 6,1 mmol/l. Če bo število predebelih oseb še vedno naraščalo s tako hitrostjo, potem se bo tudi pogostost metaboličnega sindroma povečala.
Kronični stres, ki je postal že kar nekako sestavni del modernega življenja, med drugim povzroča kopičenje maščobe okrog trebuha, poleg tega pa tudi hormonsko neravnovesje. Sindromu x številni pravijo tudi kar smrtonosni sindrom, saj povzroča bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, srčni infarkt in možganska kap.
S tem, da boste spremenili življenjske navade, kar pomeni, da se boste začeli drugače prehranjevati in postali telesno bolj aktivni, lahko preprečite metabolični sindrom. To stanje je namreč reverzibilno, kar pomeni, da si s spremembo načina življenja lahko spet povrnete zdravje in dobro počutje.
Ustrezna prehrana – močno orožje proti sindromu x
Učinkovita pot, da si spet povrnete zdravje, je, da se začnete ustrezno prehranjevati in dovolj gibati. Tako boste izgubili odvečno težo ter si povrnili sposobnost normalnega odzivanja na inzulin. Kot navaja dr. Lejla Kažinič Kreho, bi morale osebe z diagnosticiranim metaboličnim sindromom izgubiti 20 odstotkov svoje teže, da bi bilo njihovo srce spet zdravo.
Poskrbite za zdravo srce
Rak dojk je danes najpogostejši vzrok smrti žensk med 40. in 55. letom. Vendar pa je uničujoči obseg bolezni srca še večji. Ko razmišljamo o boleznih srca, imamo pogosto v glavi podobo starejše ženske z močno povišano telesno maso. Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da bolezni srca prizadenejo tudi vse mlajše ženske. Zakaj bi dopustili, da povišana raven trigliceridov v krvi, krvni tlak in holesterol omejujejo vaše življenje, vaše zdravje?
Nekaj najbolj priporočljivih živil za zdravo srce:
Maščobne kisline omega 3 in vitamin D
Živila, bogata z maščobnimi kislinami omega 3 in vitaminom D znižujejo raven škodljivih trigliceridov, spodbujajo nastajanje prostaglandinov, skrbijo za normalen srčni ritem in uravnavajo sladkor v krvi. Uživajte veliko plavih rib, laneno olje in orehe.
Živila z nižjim glikemičnim indeksom
Posegajte po živilih z veliko prehranskimi vlakninami, torej po celozrnatih žitih, sadju in zelenjavi (še posebej po tisti intenzivnih barv).
Rdeča pesa
Sok rdeče pese je zelo koristen, saj zelo prispeva k zniževanju povišanega krvnega tlaka.
Mandlji
Mandlji znižujejo raven slabega holesterola v krvi in varujejo pred srčno-žilnimi boleznimi. Ena od raziskav je pokazala, da se je pri moških, ki so na dan pojedli 30 gramov mandljev, raven slabega holesterola zmanjšala za kar 4,4 odstotke, pri tistih, ki so zaužili dve pesti, pa celo za dobrih 9 odstotkov.
Paradižnik
Paradižnik izstopa predvsem zaradi likopena, ki zavira oksidacijo slabega holesterola. Kuhan paradižnik povečuje absorpcijo likopena v telesu.
Zeleni čaj
Zeleni čaj neposredno koristi zdravju srca, saj njegovi polifenoli uravnavajo razmerje med dobrim in slabim holesterolom v krvi.
Česen
Tudi česen odlično ščiti pred boleznimi srca in ožilja, saj znižuje krvni tlak in raven slabega holesterola v krvi.
Strije so kožne gube, ki nastanejo zaradi stanjšanja in izgube elastičnosti kože. Prepoznamo jih kot rdečkaste, privzdignjene črte, ki pozneje postanejo modrikasto rožnate, na koncu pa se izravnajo in zbledijo. Tako navadno ostanejo svetlejše proge.
Strije v puberteti in po nosečnosti
Strije se na primer pojavijo v času mladostne hitre rasti, pogosto pa spremljajo tudi nosečnost – imelo naj bi jih kar 75 odstotkov nosečnic, pojavijo pa se na prsih, stegnih in spodnjem delu trebuha.
Kako odpraviti ali vsaj delno izbrisati strije?
Z nekaj pomoči narave lahko izrazitost strij močno omilimo.
Poskrbite za ustrezno vlaženje
Najpomembnejše je, da je vaša koža ves čas optimalno navlažena. Poskrbite za to, da boste popili dovolj vode, da boste kožo primerno vlažili ter se izogibali uživanju kofeina in sladkih pijač.
Oljčno olje/vitamin E/kokosovo olje
Oljčno olje je bogato z vitaminom E, ki nevtralizira delovanje prostih radikalov ter poskrbi, da je koža prožna, strije pa manj vidne. Oljčno olje lahko nadomestite tudi s kokosovim oljem.
Jajčni beljak
Jajčni beljak bo na vaši koži naredil prave čudeže. Nanesite ga na kožo in pospešite celjenje.
Sladkorni piling
Sladkorni piling si pripravite tako, da pol skodelice sladkorja zmešate s sokom ene limone in jušno žlico kakovostnega rastlinskega olja (priporočamo mandljevo olje). Sladkorni piling nanesite na telo in pustite učinkovati približno 10 minut.
Limonin sok
Limonin sok odlično posvetli kožo. In podobno deluje tudi na strije – nanesite ga na področja, kjer so se vam pojavile strije in videz slednjih bo manj izrazit. Ko limonin sok nanesete na kožo, je zelo pomembno, da počakate, da se posuši. Za najboljše rezultate priporočamo redno uporabo.
Kakavovo ali karitejevo maslo
Kakavovo ali karitejevo maslo lahko koži pomagata, da se hitreje obnovi in zaceli. Po njuni uporabi je koža svilnato mehka. Z redno uporabo kakavovega masla lahko celo preprečite nastanek novih strij.
Ricinusovo olje
Ricinusovo olje sicer uporabljamo pri kopici kožnih težav, od gub do temnih madežev in aken. Prav tako se odlično obnese tudi pri strijah. Ricinusovo olje dobro vmasirajte na področja, kjer se pojavljajo strije. Z redno uporabo bo videz strij manj izrazit.
Eterična olja
Nekaj kapljic eteričnega olja lahko zmešate s katerim drugim rastlinskim oljem (predlagamo oljčno, kokosovo, mandljevo, jojobino olje …) in nanesite na strije. Določena eterična olja se pri zmanjševanju izrazitega videza strij še posebej dobro obnesejo. To so eterično olje sivke, geranije, vrtnice, mirte …
Aloe vera
Aloe vera je eno najboljših zdravilnih rastlinza vašo kožo. Poleg tega, da odlično zdravi opekline, pravi čudež naredi tudi pri strijah. Čisti gel aloe vere nanesite na območje, kjer so se pojavile strije, in počakajte, da se gel dobro vpije v kožo. Gel aloe vere lahko zmešate tudi z vitaminom E in mešanico nanesete na kožo.
Glikolna kislina
Glikolno kislino pogosto najdemo v izdelkih za nego kože, saj pozitivno vpliva na tvorbo kolagena in tako skrbi za boljšo elastičnost kože.
Krompir za lepšo kožo in strije
Sok surovih krompirjev zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralov pozitivno vpliva na videz kože. Srednje velik krompir razrežite na debele rezine. Z rezino nekaj minut nežno masirajte področje, kjer so se pojavile strije. Pustite, da se sok posuši, nato področje, ki ste ga masirali, sperite s toplo vodo.
Poskusite z oljem pšeničnih kalčkov
Čeprav še ne obstajajo znanstveni dokazi o njegovi učinkovitosti proti strijam, pa nekatere raziskave vendarle nakazujejo, da naj bi olje pšeničnih kalčkov lahko pomagalo zmanjševati videz strij. Priporočamo, da nekaj olja z vatirano blazinico nanesete na področje s strijami in pustite, da se olje vpije. Postopek ponavljajte do trikrat dnevno.
Polemike glede tega, ali otroku kupiti hišnega ljubljenčka ali ne, se nikoli ne končajo. Tokrat se bomo osredotočili na pozitivne plati – hišni ljubljenčki namreč lahko otroke naučijo številnih različnih življenjskih veščin, poleg tega pa so tudi izvrstni prijatelji, ki bodo vašemu otroku vedno stali ob strani.
Večja odgovornost
Otroci, ki imajo doma hišnega ljubljenčka, imajo bolje razvit občutek za odgovornost in skrb za druge. Žival namreč potrebuje nenehno nego in pozornost. Ljudje jih moramo hraniti, zabavati in na splošno skrbeti za zadovoljevanje njihovih potreb. Otroci, ki so aktivno vključeni v skrb za hišnega ljubljenčka, se prej naučijo empatije in sočutja, prav tako pa ob skrbi za domačo žival raste tudi njihov občutek za odgovornost. Otroci, ki skrbijo za domačo žival, tudi sami prej postanejo samostojni.
Pomembno je, da so starši na začetku aktivno vključeni v skrb za hišnega ljubljenčka, sčasoma pa naj večino skrbi za domačo žival prevzame otrok.
Večja samozavest
Poleg večje odgovornosti pa skrb za hišnega ljubljenčka otroku prinaša tudi več samozavesti. Kadar so pri skrbi za domačo žival uspešni, se dobro počutijo in imajo boljše mnenje o sebi, kar vsekakor pozitivno vpliva tudi na druga življenjska področja.
Manjša dovzetnost za astmo in alergije
Številne raziskave kažejo, da imajo otroci, ki so odrasli ob domači živali, redkeje težave z alergijami in astmo. Njihov imunski sistem je krepkejši, otroci pa posledično bolj odporni proti različnim obolenjem.
Spodbujanje gibanja in igrivosti
Še posebej psi so tisti, ki potrebujejo veliko gibanja. Aktivnosti, v katere se vključujejo otroci skupaj s svojimi hišnimi ljubljenčki, so navadno povezane prav z gibanjem. Tudi sicer velja, da družine, ki imajo doma psa, več časa preživijo zunaj in so na splošno bolj aktivne. Sonce in svež zrak koristita vsakomur. Če se bodo otroci že zgodaj začeli zavedati pomena gibanja za ohranjanje zdravja in dobrega počutja, bodo tudi sicer pozneje bolje poskrbeli zase.
Hišni ljubljenček lahko uspešno umiri otroka
Hišni ljubljenčki imajo izjemno sposobnost zaznavati človekovo počutje in ga, ko je vznemirjen, tudi uspešno pomiriti. Ljudje se po tolažbo tudi sicer večkrat obrnemo na živali. Lahko smo žalostni, jezni ali vznemirjeni – bližina živali nam bo pomagala, da se bomo počutili bolje.
Hišni ljubljenčki lahko vplivajo na boljše bralne sposobnosti otroka
Številnim otrokom je bolj prijetno na glas brati, ko jih posluša štirinožni prijatelj, kot pa takrat, ko so ob njem ljudje. Verjetno gre za to, da živali ne sodijo, ne popravljajo napak ter otrok ne silijo, da nekaj preberejo še enkrat. Pri branju je tako kot pri drugih veščinah – če jih želimo zares dobro obvladati, jih moramo čim več vaditi. Več ko bodo otroci brali, boljši in bolj samozavestni bodo postali. Poleg tega je zelo pomembno, da berejo na glas, saj se bodo tako dejansko slišali in vedeli, kaj morajo še izboljšati.
Številne raziskave so že dokazale, da otroci, ki redno berejo v družbi hišnega ljubljenčka, berejo bolj tekoče, prav tako pa se izboljša tudi njihovo razumevanje prebranega.
Otrok se zaveže nečemu
Odraščanje s hišnim ljubljenčkom pomeni za otroka veliko odgovornost in obvezo. Živali niso stvari, zato jih takrat, ko se nam ne zdi, da bi se ukvarjali z njimi, ne moremo kar pospraviti na polico. Ves čas je treba skrbeti za njihove potrebe, torej jih hraniti, skrbeti za gibanje, se z njimi igrati … Imeti doma hišnega ljubljenčka je resna obvezna in tega se morajo zavedati tudi otroci.
Večja disciplina
Preko skrbi za hišnega ljubljenčka se otroci naučijo tudi discipline. Če imajo doma psa, ga morajo med drugim naučiti tudi poslušnosti. Tako tudi sami postanejo bolj disciplinirani. Kot pravijo nekateri, pa je pri mačkah ravno obratno – one nas disciplinirajo. Obstaja torej veliko pozitivnih strani, zakaj naj otrok ima hišnega ljubljenčka. Poleg tega, da se naučijo empatije, sočutja in skrbi za druge, otroci dobijo tudi večji občutek za odgovornost.
10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja, katerega namen je spodbujati ljudi k večji telesni aktivnosti. Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo (NIJZ), kako zelo pomembna je redna telesna dejavnost za vse prebivalce, ne glede na njihov ekonomsko-socialni položaj. Kot ugotavljajo, so ljudje s slabšim ekonomsko-socialnim položajem manj telesno dejavni, zaradi česar so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Pri nas naj bi sicer delež telesno aktivnega prebivalstva naraščal, vendar pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opažajo, da še vedno obstajajo razlike med ljudmi z različnim socialno-ekonomskim ozadjem. Kot še poročajo, se vsaj petkrat na teden giblje približno tretjina Slovenk in Slovencev.
Gospodarska kriza negativno vpliva na življenjski slog ljudi
Gospodarska kriza med drugim močno vpliva na posameznikov socialno-ekonomski status, kar se odraža tudi na njegovem vedenju, povezanem z zdravjem oziroma življenjskim slogom nasploh. Po besedah Janet Klare Djomba je telesna dejavnost za krepitev zdravja več kot šport, prav tako nima veliko skupnega z vodeno rekreacijo v športnih klubih ali dragimi pripomočki. Kot še dodaja strokovnjakinja, imajo različne vodene vadbe sicer številne prednosti, med katerimi sta zagotovo v ospredju druženje in pripadnost skupini, vendar pa si tovrstne oblike vadbe ne more privoščiti vse več ljudi. Nikakor ne bi smelo veljati, da rekreacija pomeni visoke stroške. Številna društva vadbo ponujajo po zelo ugodnih cenah ali pa celo brezplačno. Ljudje prav tako vse premalokrat izkoristimo najlepši in najugodnejši »športni klub«, to je naravo. Janet Klara Djomba z NIJZ pravi, da so hoja, kolesarjenje in planinarjenje aktivnosti, ki so primerne za vso družino. Poleg tega, da prej omenjene aktivnosti za družinski proračun ne predstavljajo visokih stroškov, pa je čas, ki ga družina skupaj preživi v naravi, idealen za krepitev medosebnih vezi.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da podatki glede ukvarjanja s telesno dejavnostjo med slovenskim prebivalstvom kažejo neenakosti med skupinami z različnim socialno-ekonomskim ozadjem. Menijo, da bi bilo zato smiselno ukrepe za spodbujanje telesne dejavnosti usmeriti predvsem na gmotno in socialno šibkejše.
Tako v Sloveniji kot v Evropski uniji ter pri Svetovni zdravstveni organizaciji je zaradi naraščanja števila kroničnih bolezni spodbujanje rednega gibanja med prioritetami. V Evropski uniji je bil letos februarja tako sprejet Akcijski načrt za preprečevanje otroške debelosti, ki za področje spodbujanja telesne dejavnosti predvideva številne ukrepe, Svetovna zdravstvena organizacija pa pripravlja prvi Akcijski načrt za telesno dejavnost za evropsko regijo.
In kakšni so podatki pri nas?
V okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2012 potekala raziskava z naslovom Z zdravjem povezan vedenjski slog. Rezultati raziskave kažejo, da se je delež odraslih, starih med 25 in 65 let, s celokupno telesno dejavnostjo (to pomeni, da je poleg rekreacije vključena še dejavnost doma, na delovnem mestu in v transportne namene) v letih od 2001 do 2012 značilno povečal. Na NIJZ poročajo, da je bila leta 2001 dovolj telesno aktivna polovica anketiranih, leta 2012 pa skoraj 60 odstotkov. Večje so razlike med spoloma, saj se je delež telesno aktivnih pri ženskah povečal za 13 odstotkov, pri moških pa za skoraj 5 odstotkov. Ženske po količini telesne dejavnosti sicer še vedno zaostajajo za moškimi, vendar se je razlika zelo zmanjšala. Kot navajajo na NIJZ, je delež anketirancev, ki hodijo vsaj pet dni v tednu po 30 minut, leta 2012 znašal dobro tretjino, delež pa se s starostjo še povečuje.
Koliko gibanja za ohranjanje zdravja
Verjetno ni treba prav posebej poudarjati, da se redna telesna dejavnost odraža tako v boljšem fizičnem kot tudi psihičnem stanju posameznika. Telesna nedejavnost pa po drugi strani predstavlja dejavnik tveganja za razvoj nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, diabetes tipa 2 in različne oblike srčno-žilnih obolenj. Pri starejših sedeč življenjski slog lahko vodi v izgubo mišične mase, prav tako pa vpliva tudi na slabše ravnotežje in koordinacijo.
Svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča vsaj 150 (še bolje je, če številko podvojijo) minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. Kot svetuje Tjaša Knific z NIJZ, pa otroci in mladostniki za zdrav razvoj potrebujejo vsaj 60 minut zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti dnevno.
Številne raziskave potrjujejo, da je rak debelega črevesa in danke najverjetneje posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Zato je pomembno, da poznamo dejavnike tveganja in tudi varovalne dejavnike za to bolezen. Med njimi je tudi prehrana, saj nekatera živila dokazano zavira nenadzirano in hitro rast celic ter preprečujejo rast in razvoj polipov, ki bi se sicer lahko razrasli v tumorje.
Z ustrezno prehrano lahko torej pripomoremo, da majhne benigne tvorbe na črevesju – polipi ne postanejo nevarnejše. Čeprav se seveda vsi polipi ne razvijejo v raka. Tudi po operaciji raka debelega črevesa lahko s primerno prehrano pomagamo preprečiti ponovno rast rakavih celic.
Četudi smo že v srednjih letih, je še vedno čas, da se začnemo prehranjevati na način, ki odvrača raka debelega črevesa. Nikoli ni prepozno začeti uživati zdravo hrano. Čeprav procesi potekajo že prej, se večina sprememb (rast polipov) pojavi pri starejših ljudeh. Prav štirideseta in petdeseta so kritična leta, ko morda še lahko pretrgamo verigo dogajanja.
Slabo prehrano je pametno spremeniti tudi v poznem življenjskem obdobju, saj tudi na ta način lahko vplivamo na tveganje. Vedeti moramo le, katera vrsta živil spodbuja in katera zavira morebitno usodne spremembe na debelem črevesu.
Varovalni otrobi
Študije kažejo, da lahko živila, bogata z vlakninami, varujejo pred rakom debelega črevesa. Dobimo jih predvsem z žiti, sadjem, stročnicami in orehi. V takih živilih je poleg vlaknin tudi vrsta drugih koristnih naravnih protirakavih snovi. Pri tem se nekatera živila še posebej odlikujejo.
Sloves pšeničnih otrobov kot učinkovitega sredstva proti raku debelega črevesa je še posebej dobro dokumentiran. Med drugim so v eni od ameriških raziskav ugotovili, da dve običajni skodelici (po 30 gramov) na dan kosmičev s pšeničnimi otrobi povzročita, da se polipi zmanjšajo. Torej bi morali ljudje, ki že imajo polipe, čim prej seči po kosmičih s pšeničnimi otrobi. Polipi se namreč v rakave tumorje običajno razrastejo v kakih desetih letih.
Morda se zdi presenetljivo, toda uživanje pšeničnih otrobov po operaciji (raka debelega črevesa oziroma odstranitvi tumorja) lahko celo do neke mere preprečuje, da bi se rak ponovil. Pravzaprav nihče točno ne ve, zakaj so učinkoviti prav pšenični otrobi. Pšenica verjetno vsebuje biološko delujoče vlaknine in/ali druge sestavine, ki zavirajo spodbujevalce raka debelega črevesa. Možno je, da pšenični otrobi zmanjšujejo koncentracijo žolčnih kislin in bakterijskih encimov v blatu, ki verjetno povzročajo raka debelega črevesa. Nekateri menijo, da je najpomembnejša učinkovina proti raku v pšenici fitat, drugi, da polipe zavira pentoza, sladkor, ki je v pšenici.
Uživanje premajhnih količin vlaknin potroji tveganje polipov. Denimo moški, ki so v neki raziskavi jedli veliko vlaknin (več kot 28 gramov na dan), so imeli samo tretjino toliko polipov kot tisti, ki so zaužili samo po 17 gramov vlaknin na dan. Zaščitna količina pa naj bi bila 85 gramov otrobnega pripravka.
Kaj skriva zelenjava
Tudi pektin in topne vlaknine, ki so v jabolkih in drugem sadju ter zelenjavi, naj bi zavirale nastajanje raka debelega črevesa. Še posebej pektin je med topnimi vlakninami pri tem edinstven. Sezimo torej po jabolkih, bananah, hruškah, slivah, marelicah, korenju, fižolu in lupinah (biološko pridelanih) agrumov, ki vsebujejo pektine. Izjemno bogat vir pektina je tudi marmelada.
Zgledujemo se lahko po strokovnjaku za rastline, dr. Jimu Duku z ameriškega Oddelka za kmetijstvo. Ker se rak debelega črevesa pojavlja v njegovi družini, uživa veliko zelenjave. Polipi v debelem črevesu naj bi se mu znatno zmanjšali, ko je pričel vsak drugi dan jesti surovo zelje. Tudi druga zelenjava, ki je bogata z vlakninami, kot kaže, lahko zmanjša tveganje za razvoj raka debelega črevesa. Analiza 37 raziskav iz zadnjih 20 let je pokazala, da uživanje živil z veliko vlakninami in/ali zelenjave zmanjša tveganje za raka debelega črevesa za 40 odstotkov.
Dr. Peter Greenwald z Ameriškega inštituta za raziskave raka pravi, da je nemogoče povedati, kaj varuje bolj uspešno – vlaknine ali zelenjava, ki najverjetneje vsebuje ob vlakninah še kako neznano učinkovino proti raku.
Med zelenjavo je za preprečevanje raka debelega črevesa najboljše zelje in druga zelenjava iz družine križnic (na primer brokoli, cvetača, ohrovt, brstični ohrovt). Ljudje, ki uživajo veliko zelja, naj bi zmanjšali tveganje, da zbolijo za rakom za 70 odstotkov glede na tiste, ki ga uživajo zelo malo. Tudi ljudje, ki uživajo križnice, imajo manj predrakavih polipov. Najpomembnejše protirakave učinkovine v tej zelenjavi so verjetno indoli, sicer pa tudi nekatere druge snovi iz zelja očitno premagujejo rakotvorne snovi.
Tudi premajhne odmerke betakarotena v prehrani povezujejo s tveganjem za nastanek raka na debelem črevesu. Betakarotena je največ v korenju, bučah, marelicah, dinjah (melonah) in zeleni listnati zelenjavi.
Najučinkovitejše ribe
Po nekaterih podatkih lahko rast polipov najhitreje zaustavimo z uživanjem plavih rib in tako zmanjšamo tveganje za raka. Raziskovalci so namreč ugotovili, da se je pri osebah s polipi, ki so uživali ribje olje, rast predrakavih celic debelega črevesa upočasnila že v dveh tednih. Odmerki ribjega olja so bili precej veliki – enakovredni količini 225 gramom skuš na dan. Nekateri zdravniki menijo, da je taka količina ribjega olja sprva potrebna zato, da popravi dolgotrajno pomanjkanje. Pozneje pa verjetno zadoščajo manjše količine. Zaradi tega strokovnjaki menijo, da dolgoletno uživanje manjših količin rib lahko v določeni meri varuje pred polipi in rakom debelega črevesa.
Nikar se ne ogibajmo živilom, ki vsebujejo kalcij, saj tudi ta rudnina deluje varovalno pred rakom. Zdi se, da kalcij zavira fiziološke dejavnike, ki vodijo do raka debelega črevesa, kar kažejo tudi raziskave. Predvsem je priporočljivo piti posneto mleko. Nekateri ocenjujejo, da 1200 do 1400 miligramov kalcija na dan prepreči celo 65 do 75 odstotkov primerov raka debelega črevesa.
Najboljša kombinacija, ki učinkuje kot protisredstvo za raka debelega črevesa, pa se zdi skodelica izdelkov iz žit (pšenični otrobi) s skodelico posnetega mleka. Mleko pijmo tudi zaradi vitamina D, ki prav tako varuje pred rakom. Z vitaminom D so še posebej bogate plave ribe. Še več, kot ga lahko dobimo s prehrano, pa ga nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov.
Svojemu črevesu lahko pomagamo tudi s probiotiki. Na primer jogurtom s kulturo acidofil. Raziskave kažejo, da pomaga Lactobacillus acidophilus zavirati encimske procese, ki sicer nenevarne snovi v debelem črevesu spreminjajo v take, ki povzročajo raka.
Zmerno z mesom
Če že imate polipe debelega črevesa, raka debelega črevesa ali se morda ta bolezen pojavlja v družini, je dobro omejiti tudi uživanje mesa in živalskih maščob. Povsod po svetu, kjer jedo veliko živalskih maščob, je veliko več raka debelega črevesa. Uživanje velikih količin nasičenih živalskih maščob podvaja tveganje za predrakave polipe. Vedeti pa je treba, da maščoba medsebojno učinkuje z drugimi sestavinami hrane, tudi z vlakninami in tako določa, če in kdaj bo nastal rak debelega črevesa.
Uživanje večjih količin maščob spodbuja mikroorganizme v debelem črevesu k temu, da izločajo več žolčnih kislin. Proizvodi prebave maščob verjetno poškodujejo debelo črevo. Nato se začnejo celice razmnoževati v prizadevanju, da bi črevesno steno zacelile. Če pa uživamo premastno hrano, ta proces lahko uide z vajeti in se ne ustavi. Tako lahko hitro in čezmerno razmnoževanje celic spodbudi rast polipov in povečuje možnost malignih tumorjev. Kalcij, vlaknine in nekatere druge sestavine živil pa nevtralizirajo rakotvorne maščobe tako, da se vežejo na žolčne kisline. Te potem ne morejo poškodovati črevesne stene in sprožiti nastajanja raka.
Izogibajmo se prevelikemu uživanju temnega mesa – ne glede na to, koliko je mastno. Raziskave namreč kažejo, da so v mesu snovi, ki so še nevarnejše od maščobe. Med Norvežani, ki uživajo zelo veliko mesnin, je veliko raka debelega črevesa. V 14 let trajajoči spremljevalni študiji moških na švedskem se je izkazalo, da je meso (govedina in ovčetina) povezano z večjo obolevnostjo za rakom debelega črevesa. Najbolj vznemirljive dokaze ponuja raziskava, opravljena v šestih letih pri 90.000 ženskah, ki je pokazala, da je za nastanek raka debelega črevesa nevarna vsaka količina mesa. Po drugi strani pa se zdi, da ribe in perutnina raka debelega črevesa preprečujejo. Uživanje rib dvakrat do štirikrat na teden je zmanjšalo tveganje za raka debelega črevesa za 25 odstotkov. Uživanje piščančjega mesa brez kože pa je tveganje zmanjšalo za 50 odstotkov. Možna razlaga je, da maščobe pri piščančjem mesu in ribah nagnejo tehtnico v pozitivno smer. Tudi uživanje večje količine vlaknin je zmanjšalo možnosti za raka.
Streznimo se
Ne pijmo preveč alkoholnih pijač! Strezni nas lahko že podatek, da lahko čezmerno pitje alkohola tveganje za raka debelega črevesa podvoji ali potroji. Na splošno velja, da je z večjimi količinami alkohola tudi verjetnost raka večja.
Kako alkohol povzroča raka debelega črevesa, ni jasno. Raziskovalci menijo, da lahko kronično uživanje alkoholnih pijač trajno zavre imunsko obrambo, zaradi česar je telo manj sposobno upirati se nastajanju raka.
Poti, po katerih lahko določena živila vplivajo na raka, so zelo številne in zapletene. Ne poznamo jih do podrobnosti, saj so z njimi prepleteni še drugi dejavniki. A celo, ko genetika in način življenja delujeta proti nam, lahko ustrezna prehrana spremeni razmerje v našo korist. Tako ugledni britanski strokovnjak za malignome na prebavilih dr. Richard Peto z Oxforda dopušča možnost, da način prehrane povzroči celo 90 odstotkov raka debelega črevesa. Zato pazimo na svojo prehrano.
Jejmo sadje, zelenjavo in žita vsak dan.
Če kadimo, poskusimo čim prej prenehati.
Omejimo uživanje alkohola.
Pijmo pa več posnetega mleka in jogurta.
Jejmo manj temnega mesa in ga nadomestimo s plavimi ribami in perutnino.
Izogibajmo se škodljivim maščobam in mastni hrani.
Redno skrbimo za svojo telesno dejavnost.
Dejavniki tveganja
Verjetnost, da bi zboleli za rakom debelega črevesa in danke, dokazano povečajo:
Starost: Dejstvo, da je okoli 90 odstotkov bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let, postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste.
Vplivi okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje): Tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča pretežno mesna in mastna hrana. Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Vlaknine v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje pospeši in skrajša se čas prebave. Hitreje kot se črevo prazni, manj strupov pride v naše telo. V prehrani naj bo tudi veliko antioksidantov in vitaminov A, C, D in E ter selen. Koristna je tudi prehrana, bogata s kalcijem, ker veže žolčne kisline. Nezdrav način življenja poveča tveganje za razvoj raka. Dovolj gibanja, normalna telesna teža ter izogibanje alkoholu in kajenju zmanjšujejo možnost, da bi zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, seveda pa nas tak življenjski slog varuje tudi pred številnimi drugimi boleznimi.
Črevesni polipi: Polip je tkivna tvorba (rašča), ki štrli iz črevesne stene ali stene danke. Strokovnjaki svetujejo odstranitev vseh polipov iz debelega črevesa in danke, saj rak skoraj vedno nastane iz polipa. Majhni polipi pogosto ne povzročajo nobenih težav. Če pa, je najpogostejša krvavitev iz črevesa. Velik polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost, lahko celo zaporo črevesa.
Kronične vnetne črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen): Ulcerozni kolitis in crohnova bolezen sta najpogostejši kronični vnetni črevesni bolezni. Pri bolnikih z omenjenima boleznima, ki trajata več kot 12 let, je tveganje za razvoj raka povečano, zato je treba pogosteje opravljati diagnostične preiskave za ugotavljanje raka na črevesu in danki.
Dedna obremenjenost: Ljudje, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke, imajo 1,5 do 2-krat večje tveganje. Pri dednih oblikah raka, ki so sicer zelo redke in jih strokovno imenujemo družinska adenomatozna polipoza in dedni nepolipozni rak debelega črevesa, je tveganje še posebno veliko. Pogosteje obolevajo tudi bolnice, ki so v preteklosti zbolele za rakom dojk, in bolniki z družinsko dedno nagnjenostjo za razvoj raka na različnih organih (Lynchev sindrom).
Živila, bogata s kalcijem
Živilo / mg/obrok
Sir ricotta / 337
Parmezan / 336
Pomarančni sok s kalcijem (225 ml) / 300
Skuše s kostmi (konzervirane, 85 g) / 263
Jogurt (brez maščob) 115 g / 225
Losos (s kostmi, konzerviran) 85 g / 191
Suhe fige (5 sadežev) / 135
Sardele (s kostmi) 30 g / 130
Tofu 115 g / 118
Blitva (sveža, kuhana) 85 g / 99
Ohrovt (kuhan) 85 g / 90
Brokoli (svež, kuhan) 85 g / 89
Okra, rožnati slez, (zamrznjena, kuhana) 85 g / 88
Pražen fižol 170 g / 80
Soja (kuhana) 85 g / 65
Čičerika (kuhana) 85 g / 60
Beli fižol (kuhan) 85 g / 45
Lisasti fižol (kuhan) 85 g / 40
Ste kdaj razmišljali o tem, kaj vse se nahaja na vaši zobni ščetki, preden jo daste v usta? Na njej so stafilokoki, koliformne bakterije, psevdomonade, kvasovke, črevesne bakterije in celo fekalne klice. Prav zato sta pravilno shranjevanje in nega zobne ščetke zelo pomembna za doseganje popolne osebne ustne higiene ter za učinkovito odstranjevanje zobnih oblog.
Ustna votlina je dom številnim različnim mikroorganizmom, ki se med ščetkanjem zob preprosto preselijo na zobno ščetko. Večina zobnih ščetk ima svoje mesto v naših kopalnicah, zaradi česar se na njih lahko naselijo tudi črevesni mikroorganizmi. Prav zato ustrezna skrb za zobno ščetko ni ključna le za zagotavljanje zdravja ustne votline, ampak zdravja celotnega organizma. Kako torej optimalno poskrbeti za svojo zobno ščetko?
Ali se bakterije iz stranišče školjke res lahko naselijo na zobni ščetki?
Črevesne bakterije se lahko prenesejo tudi na zobno ščetko in posledično v naša usta. Do tega lahko pride predvsem zaradi slabe osebne higiene (ne dovolj temeljitega umivanja rok po uporabi stranišča). Bakterije se na zobno ščetko lahko naselijo tudi že ob pakiranju, saj pravila ne določajo, da bi morali zobne ščetke pakirati v sterilnem okolju.
Kako pravilno očistiti zobno ščetko, da bomo z nje odstranili mikrobe?
Zobno ščetko moramo temeljito sprati pod tekočo vodo, saj bomo tako odstranili vse ostanke zobne paste in hrane. Če zobno ščetko pomočimo v protibakterijsko ustno vodico lahko ravno tako zmanjšamo število bakterij, ki bi se sicer zadrževale na njej.
Kako shranjevati zobno ščetko?
Po priporočilih Ameriškega zobozdravstvenega združenja zobne ščetke ne bi smeli shranjevati v zaprti embalaži oziroma nanjo natikati zaščitnega pokrovčka, saj je toplo in vlažno okolje naravnost idealno za razrast različnih mikroorganizmov. Če je le mogoče, zobno ščetko shranjujte z glavo obrnjeno navzgor ter omogočite, da se njene ščetine posušijo na zraku. Če v lončku shranjujete več zobnih ščetk, potem poskrbite, da se ne bodo med sabo dotikale.
Kaj pa, ko zbolimo?
Vsaka bolezen se lahko prenaša preko telesnih tekočin, zato je prav, da oboleli poskrbi, da njegova zobna ščetka ne pride v stik z zobnimi ščetkami drugih družinskih članov, prav tako je priporočljivo, da jo po bolezni zavrže.
Kako pogosto menjati zobno ščetko?
Zobno ščetko je priporočljivo zamenjati vsake tri do štiri mesece oziroma takrat, ko se ščetine obrabijo (kar se pač zgodi prej).
Tukaj so še štirje dodatni koraki, s katerimi boste dosegli višjo kakovost ustnega zdravja ter se izognili oziroma omejili nekatere izvore širjenja bakterij.
Pred ščetkanjem zob si usta sperite s protimikrobno ustno vodico. Tako boste preprečili nalaganje bakterij v ustih in lahko celo zmanjšali število mikroorganizmov, ki bi se po ščetkanju znašli na zobni ščetki.
Poskrbite za redno in temeljito zobno nego. Z rednim ščetkanjem zob in drugimi opravili, povezanimi s skrbjo za ustno votlino, boste zmanjšali število bakterij, ki se zadržujejo v ustni votlini. Posledično bo manj bakterij in drugih mikroorganizmov tudi na vaši zobni ščetki. To je še posebej pomembno za tiste, ki imajo težave z boleznimi zob in dlesni, saj lahko bakterije, ki so v ustih, v krvni obtok vstopijo praktično med vsemi vsakodnevnimi aktivnostmi, vključno s prehranjevanjem, žvečenjem in ščetkanjem zob.
Temeljito si umivajte roke. S temeljitim umivanjem rok po uporabi stranišča in pred ščetkanjem zob lahko močno zmanjšate okužbo oziroma prenos različnih mikroorganizmov.
Svoje zobne ščetke nikoli ne delite z drugimi. Seveda je to popolnoma logično, vendar naj bi si veliko partnerjev med sabo dejansko delilo zobno ščetko.
Simptomi Alzheimerjeve bolezni so manj izraziti pri tistih bolnikih, ki vsak dan vsaj nekaj časa preživijo v družbi konj, jih negujejo in skrbijo zanje. Tako so pokazali rezultati raziskave, ki je bila objavljena v strokovni publikaciji Anthrozoos. Skupina bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, ki je sodelovala v raziskavi, je lahko konje krtačila, krmila in jih sprehajala. Kot ugotavljajo raziskovalci, so bili bolniki po tej izkušnji še večino dneva bolje razpoloženi.
Terapija s pomočjo konj se sicer tudi pri nas že zelo dobro uveljavlja. Predvsem je v pomoč otrokom in mladostnikov z različnimi čustvenimi in razvojnimi težavami. Vedno več raziskav pa dokazuje, da lahko tovrstna oblika terapije koristi tudi odraslim.
Terapija s konji se tako ob bok postavlja drugim oblikam terapij z živalmi, na primer s psi ali mačkami, ter ponuja novo možnost za zmanjševanje simptomov demence brez uporabe zdravil. Kot se je izkazalo v prej omenjeni raziskavi, bližina konj resnično pozitivno vpliva na bolnike z demenco in pomaga lajšati simptome tega obolenja, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, orientacija, razumevanja, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje.
Kot navajajo raziskovalci, je druženje s konji nadvse pozitivno vplivalo na starostnike, ki so sodelovali v raziskavi. Takoj so bili bolje razpoloženi. Poleg izgube spomina in drugih prej omenjenih sprememb pa se pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo pojavi tudi sprememba v osebnostnih karakteristikah. Bolniki postanejo depresivni, se upirajo, pogosti so tudi agresivni izpadi … Obstoječe terapije se osredotočajo predvsem na to, kako ublažiti duševne obremenitve pri bolnikih in njihovih svojcih. Ob vsem tem se pogosto pozablja, kako zelo pomembno je, da se bolniki že zdaj, ta trenutek počutijo dobro. Čeprav se tega trenutka pozneje najverjetneje ne bodo več spomnili, je prav, da je navkljub bolezni njihovo življenje srečno in kakovostno.
Osem starostnikov z Alzheimerjevo boleznijo je center, kjer so izvajali terapijo s konji, obiskovalo enkrat tedensko mesec dni. Imeli možnost česati konje, jih sprehajati in hraniti. Raziskovalci so opažali, kako zelo pozitivno je na bolnike vplivalo druženje s konji: bolniki so se smejali in pogovarjali z živalmi ter ob vsem skupaj vidno uživali. Celo tisti najbolj uporni so se vključili v dogajanje, prav tako pa so raziskovalci bolnikih opažali znatno izboljšanje vedenjskih vzorcev, ki so sicer povezani z demenco. Tudi svojci bolnikov so poročali, kako pozitivno je na njihove drage vplivala ta izkušnja. Eden od svojcev je na primer povedal, da se njegova mama nikoli ni spomnila, kaj je počela čez dan, o dnevu, ki pa ga je preživela v družbi konjev, pa je razlagala z velikim navdušenjem.
Tekom raziskave se je pokazala še ena pozitivna stran terapije s pomočjo konj: ta je med drugim pozitivno vplivala tudi na telesno dejavnost bolnikov. Vsi bolniki, ki so sodelovali v raziskavi, so namreč imeli določene težave, povezane z gibanjem. Ob stiku s konji so bili vsi močno motivirani, da poskušajo premagati te svoje omejitve. Nekateri, ki so bili sicer ves čas na invalidskem vozičku, so na primer želeli vstati, tisti, ki so sicer le redko hodili, so izrazili to željo. Seveda jim je bilo za pomoč ves čas na voljo ustrezno usposobljeno osebje. Bolniki so bili tako z vsakim obiskom centra, kjer se je izvajala terapija s pomočjo konj, bolj aktivni in mobilni. Raziskovalci pa izboljšanje na vseh ravneh pripisujejo tudi spodbudnemu okolju, v katerem so druženja potekala.
