Simptomi Alzheimerjeve bolezni so manj izraziti pri tistih bolnikih, ki vsak dan vsaj nekaj ฤasa preลพivijo v druลพbi konj, jih negujejo in skrbijo zanje. Tako so pokazali rezultati raziskave, ki je bila objavljena v strokovni publikaciji Anthrozoos. Skupina bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, ki je sodelovala v raziskavi, je lahko konje krtaฤila, krmila in jih sprehajala. Kot ugotavljajo raziskovalci, so bili bolniki po tej izkuลกnji ลกe veฤino dneva bolje razpoloลพeni.
Terapija s pomoฤjo konj se sicer tudi pri nas ลพe zelo dobro uveljavlja. Predvsem je v pomoฤ otrokom in mladostnikov z razliฤnimi ฤustvenimi in razvojnimi teลพavami. Vedno veฤ raziskav pa dokazuje, da lahko tovrstna oblika terapije koristi tudi odraslim.
Terapija s konji se tako ob bok postavlja drugim oblikam terapij z ลพivalmi, na primer s psi ali maฤkami, ter ponuja novo moลพnost za zmanjลกevanje simptomov demence brez uporabe zdravil. Kot se je izkazalo v prej omenjeni raziskavi, bliลพina konj resniฤno pozitivno vpliva na bolnike z demenco in pomaga lajลกati simptome tega obolenja, ki prizadene viลกje moลพganske funkcije, kot so spomin, orientacija, razumevanja, raฤunske in uฤne sposobnosti ter sposobnosti govornega izraลพanja in presoje.
Kot navajajo raziskovalci, je druลพenje s konji nadvse pozitivno vplivalo na starostnike, ki so sodelovali v raziskavi. Takoj so bili bolje razpoloลพeni. Poleg izgube spomina in drugih prej omenjenih sprememb pa se pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo pojavi tudi sprememba v osebnostnih karakteristikah. Bolniki postanejo depresivni, se upirajo, pogosti so tudi agresivni izpadi โฆ Obstojeฤe terapije se osredotoฤajo predvsem na to, kako ublaลพiti duลกevne obremenitve pri bolnikih in njihovih svojcih. Ob vsem tem se pogosto pozablja, kako zelo pomembno je, da se bolniki ลพe zdaj, ta trenutek poฤutijo dobro. ฤeprav se tega trenutka pozneje najverjetneje ne bodo veฤ spomnili, je prav, da je navkljub bolezni njihovo ลพivljenje sreฤno in kakovostno.
Osem starostnikov z Alzheimerjevo boleznijo je center, kjer so izvajali terapijo s konji, obiskovalo enkrat tedensko mesec dni. Imeli moลพnost ฤesati konje, jih sprehajati in hraniti. Raziskovalci so opaลพali, kako zelo pozitivno je na bolnike vplivalo druลพenje s konji: bolniki so se smejali in pogovarjali z ลพivalmi ter ob vsem skupaj vidno uลพivali. Celo tisti najbolj uporni so se vkljuฤili v dogajanje, prav tako pa so raziskovalci bolnikih opaลพali znatno izboljลกanje vedenjskih vzorcev, ki so sicer povezani z demenco. Tudi svojci bolnikov so poroฤali, kako pozitivno je na njihove drage vplivala ta izkuลกnja. Eden od svojcev je na primer povedal, da se njegova mama nikoli ni spomnila, kaj je poฤela ฤez dan, o dnevu, ki pa ga je preลพivela v druลพbi konjev, pa je razlagala z velikim navduลกenjem.
Tekom raziskave se je pokazala ลกe ena pozitivna stran terapije s pomoฤjo konj: ta je med drugim pozitivno vplivala tudi na telesno dejavnost bolnikov. Vsi bolniki, ki so sodelovali v raziskavi, so namreฤ imeli doloฤene teลพave, povezane z gibanjem. Ob stiku s konji so bili vsi moฤno motivirani, da poskuลกajo premagati te svoje omejitve. Nekateri, ki so bili sicer ves ฤas na invalidskem voziฤku, so na primer ลพeleli vstati, tisti, ki so sicer le redko hodili, so izrazili to ลพeljo. Seveda jim je bilo za pomoฤ ves ฤas na voljo ustrezno usposobljeno osebje. Bolniki so bili tako z vsakim obiskom centra, kjer se je izvajala terapija s pomoฤjo konj, bolj aktivni in mobilni. Raziskovalci pa izboljลกanje na vseh ravneh pripisujejo tudi spodbudnemu okolju, v katerem so druลพenja potekala.
