Barvanje in nega las z naravnimi sestavinami

Tokrat smo na pogovor povabili Manco in Klavdijo iz frizerskega salona Organic Way, s katerima smo govorili o negi las z naravnimi pripravki in seveda barvanju z naravnimi barvami za lase. Več si oglejte v videu.

Ali ste se že kdaj vprašali, kakšen vpliv imajo kemične barve na vaše lase? Marsikdo ne ve, da lahko agresivne kemikalije, ki jih vsebujejo klasične barve za lase, dolgoročno poškodujejo lase in lasišče. Na srečo obstaja bolj zdrava alternativa – barvanje las naravnimi barvami.

Prednosti barvanja las z naravnimi barvami

Zakaj izbrati naravno barvanje las? Tu je nekaj ključnih prednosti:

  1. Brez škodljivih kemikalij: Naravne barve za lase ne vsebujejo agresivnih snovi, ki bi lahko poškodovale lase ali povzročile draženje lasišča.
  2. Negovalni učinek: Mnoge naravne barve, kot je henna, lase ne le obarvajo, temveč tudi krepijo in hranijo.
  3. Primerne za občutljivo lasišče: Če imate občutljivo kožo ali alergije, so naravne barve odlična izbira, saj manj dražijo kožo.
  4. Okolju prijazne: Naravne barve ne vsebujejo škodljivih snovi, ki bi lahko onesnažile okolje, kar pomeni, da so bolj trajnostna izbira.
  5. Podpirajo zdravje las: Naravne barve lase pogosto zaščitijo pred zunanjimi vplivi in izboljšajo njihovo strukturo, saj ne odpirajo lasnih lusk.

Najpogostejše naravne barve za lase

Čeprav je na trgu kar nekaj naravnih barv, so nekatere najbolj priljubljene in preizkušene tiste, ki temeljijo na tradicionalnih zeliščih. Tukaj je nekaj najbolj priljubljenih naravnih barv:

  1. Henna: Za rdečkaste in rjave odtenke.
  2. Indigo: Za globoko rjave in črne odtenke.
  3. Kurkuma: Uporablja se za svetle zlate odtenke.
  4. Kamilica: Znana po svojih svetlečih in posvetljevalnih lastnostih za svetlejše lase.

Henna – kraljica naravnih barv za lase

Henna je zagotovo ena najbolj priljubljenih naravnih barv za lase. Narejena iz listov rastline Lawsonia inermis, henna daje lasem značilne rdečkaste tone, odvisno od naravne barve las in dolžine nanosa. Poleg tega henna lase krepi in jim daje čudovit sijaj. Njena glavna prednost je tudi ta, da ne poškoduje lasne strukture, temveč deluje kot zaščitni sloj, ki lase varuje pred zunanjimi vplivi.

Indigo za globoko rjavo in črno barvo

Indigo je drugo priljubljeno naravno barvilo, ki se pogosto uporablja v kombinaciji s hennovo barvo. Indigo sam po sebi daje lasem temno modro barvo, ko pa ga kombiniramo s hennino barvo, omogoča ustvarjanje bogatih rjavih in črnih tonov. Tako lahko na povsem naraven način dosežete temne odtenke, ne da bi pri tem uporabili kemične barve.

Nega las po barvanju z naravnimi barvami

Po barvanju z naravnimi barvami lasje potrebujejo posebno nego, da ohranijo barvo in sijaj. Priporočljivo je, da se izogibate agresivnim šamponom in uporabite nežne izdelke brez sulfatov. Poleg tega lahko lase negujete z naravnimi olji, kot je kokosovo ali arganovo olje, ki bodo lasem povrnila vlago in mehkobo.

Ali naravne barve trajajo tako dolgo kot kemične?

Naravne barve za lase običajno ne trajajo tako dolgo kot kemične barve, saj se ne vpijejo globoko v lasno strukturo. Vendar pa lahko z redno uporabo in ustrezno nego dosežete dolgotrajnejše rezultate. Z vsako uporabo se bo barva bolj utrdila, hkrati pa bodo lasje ohranili zdrav videz.

Kako pogosto lahko uporabljamo naravne barve za lase?

Naravne barve za lase so nežne in jih lahko uporabljate pogosteje kot kemične barve. Ker ne vsebujejo škodljivih kemikalij, ne poškodujejo las in lasišča, zato jih lahko uporabljate vsakič, ko želite osvežiti svojo barvo. Kljub temu je priporočljivo, da med barvanji počakate vsaj 4–6 tednov, da lasje ne postanejo preveč nasičeni z barvilom.

Ali naravne barve za lase lahko pokrijejo sive lase?

Eden od pogostih vprašanj pri naravnem barvanju je, ali so te barve sposobne pokriti sive lase. Henna in indigo lahko uspešno pokrijeta sive lase, vendar bo rezultat odvisen od naravnega odtenka las in časa delovanja. Sive lase bo henna obarvala v tople rdečkaste tone, medtem ko bo kombinacija z indigom ustvarila temnejše odtenke.

Sukulente: Najpogostejši razlogi, da ne uspevajo

Sukulente so znane kot zelo nezahtevne rastline, torej kot nalašč za tiste, ki sicer nimajo sreče z ohranjanjem sobnih rastlin pri življenju. Vendar pa to še ne pomeni, da se ne morejo pojaviti določene težave. V nadaljevanju preverite, kaj so najpogostejši razlogi zanje in kako jih odpraviti.

Kaj so sukulente

Sukulente oz. sočnice so izredno priljubljene zaradi svojega prikupnega videza. Zelena, siva, rumena, rdeča, roza … Te in druge barve lahko krasijo njihove sočne in debele liste, navdušujejo pa ne le s svojo barvitostjo, temveč tudi s pestrim spektrom najrazličnejših zanimivih, včasih pa tudi nenavadnih oblik.

Prepoznavni znak sukulent oziroma sočnic so debeli mesnati listi najrazličnejših oblik. Nekatere spominjajo na kaktuse brez trnov, druge na manjša drevesca, tretje pa pritegnejo zaradi nenavadne oblike listov in zanimive rasti. Sukulente veljajo za nezahtevne, a vendar se pogosto zgodi, da se listi začnejo gubati ali odpadati.

Sukulente imajo rade obilno, a ne redno zalivanje – zalivamo jih le takrat, ko je prst povsem suha. Najbolje bodo uspevale na sončnih mestih, ki jih bodo spominjala na puščavo, njihovo naravno okolje. Zavedati pa se moramo, da so si tudi znotraj vrste sočnice med seboj lahko zelo različne.

Aloe Vera

Aloe vera

Zagotovo jo poznamo vsi, saj navdušuje s svojimi zdravilnimi lastnostmi. Gel, ki ga aloe vera skriva v notranjosti listov, je namreč naravno zdravilo za oskrbo ran in opeklin, uporabljamo pa ga tudi za nego suhe kože in lasišča, za zdravljenje izpuščajev, aken … V toplih okoljih najbolje uspeva zunaj, na soncu, ko temperatura pade pod 10 stopinj Celzija, pa jo je priporočljivo prestaviti v rastlinjak ali na svetlo mesto v stanovanju.

Okroglolistna tolstolistnica

Okroglolistna tolstolistnica

Zanimiva in nezahtevna rastlina, vsem bolj poznana kot drevo denarja, naj bi prinašala srečo in blaginjo svojim lastnikom. Kot preostale sukulente tudi ona ne potrebuje rednega zalivanja, rada ima toploto, malce manj pa ji ustreza preživljanje časa na pripekajočem soncu. Če jo pozimi prestavimo v temnejši in hladnejši prostor ter jo zelo malo zalivamo, nas morda preseneti s cvetenjem.

String of pearls

String of pearls

Tale čudovita rastlinica z nežnimi okroglimi listki je čudovit okras in bo lepo popestrila vsak dom. Je odporna proti suši in zelo nezahtevna – nič ne bo zamerila, če jo kdaj pozabimo zaliti, moramo pa paziti, da je nikoli ne zalijemo preveč. Je ena izmed sukulent, ki ne marajo preveč močne neposredne svetlobe

Eševerija

Eševerija

Poznamo več kot 200 različnih vrst, je pa ena izmed bolj priljubljenih sukulent za začetnike, ki ji ustreza toplo in suho okolje, vendar pa je ni priporočljivo postaviti neposredno pod žgoče popoldansko sonce. Ker v nočnem času proizvaja veliko kisika, bo najbolje, če jo postavimo na sončno ali delno sončno okensko polico v spalnici.

Zakaj vam sukulente ne uspevajo?

Sukulente veljajo za nezahtevne rastline, ki jim ustreza bolj suho okolje kot večini drugih rastlin. Katere so najpogostejše napake, ki jih počnemo pri negi sukulent?

Ne vemo, kdaj in koliko vode potrebujejo

Njihovo naravno okolje je puščava, v kateri prevladujejo sušna obdobja z redkimi močnejšimi nalivi, ko naenkrat pade veliko vode. Če poskusimo lastnosti tega okolja prenesti tudi v svoje stanovanje, kjer vzgajamo svoje sukulente, postane jasno, da ne potrebujejo rednega in zmernega zalivanja kot večina drugih sobnih rastlin. Zalijemo jih le takrat, ko je prst povsem suha, vendar pa jih takrat zalijemo obilno – toliko, da začne voda kapljati skozi dno lončka. Od pomladi do jeseni jim tako obilno zalivanje privoščimo približno enkrat na teden ali dva (res se prej prepričamo, da je zemlja osušena!), zima pa je obdobje mirovanja, ko naše sočnice zalivamo le enkrat na mesec. Vedno pazimo, da voda ni mrzla, temveč sobne temperature.

Preveč vode

Čezmerno zalivanje je najpogostejši vzrok za odmiranje sukulentov. Pogosto je sicer težko ugotoviti, koliko vode sukulente zares potrebujejo. Najbolj očitni znaki, da pretiravate s količino vode, so običajno zmehčani, rumenkasto obarvani listi, še posebej spodnji, včasih pa so listi videti skorajda prozorni in začnejo odpadati. Zelo očitno opozorilo, da sukulente preveč zalivate, je tudi to, da v podstavku ostaja voda in da je zemlja zelo vlažna. V tem primeru je dobro dati sukulentom nekaj dni, da si odpočije in se malce presuši. Če se boste pravočasno ustavili z zalivanjem, obstaja precejšnja verjetnost, da si rastlina opomore.

Premalo vode

Čeprav večina ljudi naredi napako s tem, ko sukulente pretirano zaliva, pa je možna tudi druga skrajnost. Sukulente so sicer zelo odporne na sušo, vendar morate paziti tudi na to, da količina vode, ki jim jo dovajate, ni premajhna. Običajno so posledica pomanjkanja vode suhi, lomljivi listi proti vrhu rastline. Če opazite, da se to dogaja, nekoliko povečajte pogostost zalivanja in količino uporabljene vode.

Zakaj Sukulente ne uspevajo

Preveč sukulent posadimo v en sam lonček

Že v trgovinah velikokrat naletimo na več sukulent, nagrmadenih v en sam lonček, saj so tako posajene videti res simpatično. A vendar se moramo zavedati, da v tem primeru rastline druga drugi dobesedno kradejo vodo in hrano. Poleg tega je skupek preveč rastlin v enem lončku pravi magnet za bakterije in plesni, pa tudi insekte. Če vaše sukulente, posajene v skupnem lončku, torej ne uspevajo, jih poskusite presaditi vsako v svoj lonček primerne velikosti. Morda je bila to edina ovira, ki jim je preprečevala, da bi se razrasle in vas navduševale v vsej svoji lepoti.

Postavimo jih na povsem neprimeren prostor

Sukulente so rastline, ki potrebujejo veliko – res veliko – naravne sončne svetlobe. Pomislimo, v svojem naravnem okolju so približno pol dneva izpostavljene žgočemu soncu, kar jim najbolj odgovarja. To okolje je resda zelo težko preslikati v stanovanje, se pa idealu lahko približamo, če sukulente postavimo na najbolj sončno okensko polico na južni strani hiše. Okenskim policam na vzhodni strani se v velikem loku izognimo. Da bi celi rastlini zagotovili dovolj svetlobe, lonček redno obračajmo, v nasprotnem primeru se bo naša sočnica začela »iztegovati« proti soncu, kar lahko privede do neenakomerne rasti.

Neustrezna zemlja za sukulente

Sukulente potrebujejo pravilno izbrano prst, da lahko optimalno uspevajo. Včasih zemlja, v katero so posajeni sukulente, ki jih kupite v trgovini, ni ustreznejša. Če že kmalu po tem, ko ste ga kupili, sukulent ni v najboljšem stanju, je smiselno, da ga presadite v zemljo, ki je predvidena posebej za ta tip rastlin.

Preveč ali premalo svetlobe

Eden izmed dejavnikov, na katerega morate biti pri sukulentih prav tako pozorni, je tudi količina svetlobe, ki jo prejemajo. Tudi tu morate najti zlato sredino. Odsvetujemo, da imate sukulente na prostem, kjer so pogosto neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in toploti. To lahko namreč med drugim privede do črnih lis na listih. Po drugi strani pa bodo začele sukulente, ki na voljo nimajo dovolj svetlobe, izgubljati barvo in liste. Pri tem je pomembno, da upoštevate individualne potrebe posamezne vrste sukulent, ki se lahko precej razlikujejo, ko gre za vprašanje optimalne količine sončne svetlobe.

5 trikov, ki vam pomagajo omejiti vnos ogljikovih hidratov

Ob misli na slaščice, pico, testenine ali sveže pečen kruh iz bele moke se začnejo marsikomu izmed nas cediti sline. Vendar pa je jasno, da vse naštete jedi vsebujejo zelo visok odstotek enostavnih ogljikovih hidratov, ki niso najboljši za naše zdravje in počutje. Ena največjih težav je, da enostavni ogljikovi hidrati povzročijo zelo hiter dvig ravni sladkorja v krvi, ki mu nato sledi tudi hiter upad, posledično pa se ujamemo v začaran krog nenehne lakote in utrujenosti. Poleg tega pa imajo enostavni ogljikovi hidrati zelo negativen vpliv na našo črevesno floro.

Čeprav se večina ljudi zaveda vsega tega, pa gre za hrano, ki se ji je zelo težko upreti. Zato je zelo koristno, da si pomagate z določenimi triki, ki vam bodo zagotovo pomagali pri omejevanju vnosa …

Preverite tudi: Miti in resnice o ogljikovih hidratih

Pijte več vode ali nesladkanega čaja

Zelo velikokrat se zgodi, da imamo občutek, da smo lačni, vendar pa smo v resnici žejni. Tako je izredno pomembno, da skrbite za zadosten vnos tekočine. Najboljša izbira je seveda voda, dobra alternativa pa je na primer tudi nesladkani čaj. Če boste popili dovolj tekočine, bo nevarnost, da žejo zamenjate za lakoto, precej manjša.

Uživajte veliko zelenolistne zelenjave in drugih živil, bogatih z vlakninami

Za lažje omejevanje količine enostavnih ogljikovih hidratov je zelo priporočljiv povečan vnos zelenjave, še posebej zelenolistne, ki vsebuje zelo veliko celuloze in drugih vlaknin. To bo imelo tudi nasploh zelo pozitiven vpliv na vaše zdravje. Seveda pa je smiselno tudi, da v svojo prehrano uvrstite dovolj drugih živil, bogatih z vlakninami (stročnice, polnovredna žita, sadje, semena itn.), saj boste s tem precej podaljšali občutek sitosti. Pri premagovanju hujših kriz pa je zelo koristen tudi indijski trpotec.

Recept: Kruhki z manj ogljikovimi hidrati (LCHF kruh)

Jejte počasi in v prostoru brez motenj

Danes se ogromno ljudi prehranjuje, medtem ko gledajo televizijo ali brskajo po telefonu/računalniku. Tako skorajda nezavedno pojemo precej več (nezdrave) hrane, kot bi je sicer. Četudi se občasno pregrešite z jedmi, ki vsebujejo večje količine enostavnih ogljikovih hidratov, jih pojejte za mizo, brez nepotrebnih motenj. Zagotovo se boste tako precej lažje pravočasno ustavili. Hkrati pa vedno pazite tudi na to, da boste vsak grižljaj dobro prežvečili.

Povečajte količino spanca

Dokazano je, da precej bolj hlepimo po enostavnih ogljikovih hidratih takrat, ko smo utrujeni, saj vidimo v njih vir hitre energije za telo. Če boste torej povečali količino spanja, bo želja zagotovo precej manjša.

Pomagajte si s cimetom

Cimet je odlična začimba za zmanjšanje občutka lakote. Še posebej koristen je takrat, ko si želimo hrane, ki vsebuje zelo veliko enostavnih ogljikovih hidratov. V takšnih trenutkih si poskusite raje pripraviti skodelico cimetovega čaja in počakajte, da želja počasi mine. Seveda pa lahko cimetov čaj pijete tudi »preventivno«, še preden vas preseneti napad volčje lakote.

Zakaj je verjetnost za Alzheimerjevo bolezen večje pri ženskah kot pri moških?

Število starostnikov, ki jih prizadene Alzheimerjeva bolezen, v zadnjih letih močno narašča. Glede na predvidevanja naj bi se ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Raziskovalci zato posvečajo vse več pozornosti raziskovanju možnih vzrokov za demenco, kamor uvrščamo tudi Alzheimerjevo bolezen, in druge nevrodegenerativne bolezni. Zanimata jih tako vprašanje preventivnih ukrepov kot možnega zdravljenja. Eno izmed področij preučevanja je tudi razlika med pogostostjo Alzheimerjeve bolezni pri moških in pri ženskah. Že nekaj časa je jasno, da je nevarnost za to bolezen precej višja pri ženskah, vendar so raziskovalci pred kratkim ponudili novo razlago tega fenomena, s čimer se morda odpira nov pristop za zmanjševanje nevarnosti za razvoj bolezni …

Alzheimerjeva bolezen

Verjetnost za Alzheimerjevo bolezen naj bi bila povezana z estrogenom in progesteronom

Medtem ko je verjetnost za Alzheimerjevo bolezen pri ženskah, starih 65 let, 1 : 6, je verjetnost pri enako starih moških 1 : 11, torej precej nižja. Doslej se je to povezovalo predvsem z dejstvom, da ženske v povprečju živijo dlje kot moški. Vendar pa je nedavna raziskava, predstavljena na mednarodni konferenci, posvečeni Alzheimerjevi bolezni, razkrila nekoliko drugačno sliko. Najmanjša verjetnost za bolezen naj bi obstajala pri tistih ženskah, ki so dobile prvo menstruacijo zelo zgodaj, pri tistih, ki so rodile več kot enega otroka, in pri ženskah, ki so vstopile v menopavzo precej pozno. Začetek menopavze pri 45 letih ali prej naj bi na primer povečal verjetnost za Alzheimerjevo bolezen za kar 28 odstotkov. Tako se domneva, da bi lahko spreminjanje količine estrogena in progesterona v telesu vplivalo tudi na Alzheimerjevo bolezen.

Je v določenih primerih smiselna preventivna nadomestna hormonska terapija?

Raziskave, ki se ukvarjajo s povezavo med nihanjem estrogena in progesterona ter Alzheimerjevo boleznijo, so sicer še v začetni fazi. Vendar trenutni izsledki nakazujejo, da bi bila lahko ena izmed možnosti za preprečevanje bolezni pri tistih ženskah, ki sodijo med najbolj ogrožene, nadomestna hormonska terapija. Pri tem pa je seveda treba upoštevati, da je tudi omenjena terapija povezana z določenimi tveganji. Šele nadaljnje raziskave bodo torej razkrile, ali bi bila nadomestna hormonska terapija v določenih primerih zares smiselna oziroma ali bi prinesla več koristi kot potencialnih nevarnosti.

Kaj lahko storite že danes?

Eden od najboljših ukrepov za zmanjšanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen je zagotovo ta, da namenite več pozornosti svojemu črevesju. Ni namreč naključje, da mnogi imenujejo črevesje kar naši drugi možgani. Razmerje med koristnimi in škodljivimi bakterijami naj bi med drugim vplivalo tudi na možganske celice. Tako lahko z omejevanjem sladkorja in močno predelane hrane ter po drugi strani s povečanim vnosom probiotikov in vlaknin vplivate tudi na zmanjševanje nevarnosti za Alzheimerjevo bolezen.

Jesen prinese bolečine v nogah – Kako si lahko pomagamo?

Malokdo, ki pride s težavami k meni, mi pove, da ga bolijo noge nad koleni. Več je tistih, ki imajo z nogami težave v kolenih ali pod koleni. Vzroke za bolečine v nogah moramo iskati v tem, da so noge izredno obremenjen del telesa. Omogočajo gibanje, po drugi strani pa nosijo celotno težo našega telesa. Pozabiti ne smemo tudi, da srce, ki z leti praviloma oslabi, skozi noge ne more več prečrpati toliko krvi kot tedaj, ko je v mladosti delalo s polno močjo.

Bolečine v nogah

Oslabljena kolena lahko povzročijo bolečine v nogah

Pa poglejmo, kaj se dogaja s koleni. Ko smo mladi, so vezi (ligamenti) močne. V mladosti imamo praviloma tudi manjšo telesno maso, s koleni pa je, razen če staknemo poškodbo, vse v redu. Z leti vezi popuščajo, teža telesa se povečuje in pride do tako imenovane artroze in pojavijo se bolečine v nogah. Zaradi neposrednega stika kosti in izgube kolenske tekočine pride do izrabe hrustanca. Pojavijo se lahko tudi hude bolečine v nogah. Poslušal sem gospoda, ki je dejal, da se hrustanec več ne obnovi in je treba poseči po protibolečinskih tabletah ali pa iti h kirurgu, da namesti v kolena sintetične vložke, ali po domače, da nam zamenja kolena. Vse lepo in prav. Po taki operaciji so bolečine res odpravljene.

Moramo pa se zavedati, da nismo več tako stabilni kot pred operacijo, pa še malce težko vstanemo s stola. Največja nevarnost pa nam preti od tako imenovane bolnišnične bakterije (MRSA). Ljudem pri artrozi priporočam terapijo s tinkturo arnike in oljem šentjanževke. Terapija zahteva veliko volje in discipline. Na koleno je treba dvakrat dnevno nabrizgati arniko, da se odprejo pore na koži, potem pa 20 do 30 minut v koleno vtirati olje šentjanževke.

Povečane vene na nogah

Naslednja težava so povečane vene na nogah. Te se postopoma širijo in izstopajo, se vnamejo in zopet povzročajo bolečine v nogah. Mislim, da so te težave tudi malo gensko odvisne, se pravi, da smo nekaj tega prinesli na svet od svojih prednikov. Ni pa nujno. Vzrok je treba iskati v načinu življenja. Premalo gibanja, preveč soli in prehrana, ki vsebuje veliko soli, preveč živalskih maščob, alkohola in tobaka. Težava je v tem, da se lahko vena odpre in potem pride do večjih težav. V takih nogah pride sčasoma (če se ne zdravimo) do hudih bolečin. Da te težave odpravimo, imamo na voljo več načinov. Eden je operacija, drugi pa naraven način zdravljenja, ki zopet zahteva disciplino in trud. Držati se moramo diete, spremeniti in način življenja.

Priporočam čaj iz ajde in šipkovih ovojnic. Čaj pijemo nepretrgoma vsaj 70 dni, saj začne rutin, ki je v ajdovih cvetovih, delovati po 60 dnevih. Rutin v ajdi ima to lastnost, da dela žile elastične. Dvakrat dnevno si moramo na prizadeta mesta vtirati tinkturo divjega kostanja in ko se koža posuši, noge namazati z mazilom iz divjega kostanja. Pri dolgotrajnem gibanju priporočamo elastične povoje, sicer pa ne, ker mora koža dihati. Pazimo, da po neprevidnosti z nogami ne udarimo ob oster predmet, da se nam žila ne odpre in da se bolečine v nogah zopet ne aktivirajo ali povečajo.

Bolečine v nogah, bolečine v kolenu

Preberite tudi: Naravno nad krčne žile in krče v nogah

Neprekrvavljene noge in bolečine v nogah

Tretji problem oziroma vzrok za bolečine v nogah so neprekrvavljene noge. Noge starejših ljudi nad nartom postajajo črne. Ljudje tarnajo, da jih v noge stalno zebe. Tu je treba iskati vzrok, da prihaja do zamašitve žil, ali če hočete po domače, v krvi se povečujejo trombociti. Žile se krčijo in naše celice ne dobijo dovolj hrane. To je podobno, kot če naši peči ne bi dajali dovolj goriva in bi nas zeblo. Postopek odpravljanja težav je naslednji: Priporočam mazanje nog dvakrat dnevno s smolnatim mazilom. Priporočam pitje čistilnih čajev sestavljenih iz rmana, koprive, trpotca, regratovih korenin, preslice, orehovih listov, kordabenedikte, islandskega lišaja in črne detelje. Takšnega čaja popijemo liter na dan in ga pijemo tri tedne.

Priporočam, da naredite vsaj tri kure s tem čajem, z vmesnimi tedenskimi presledki. Dobro bi bilo, da bi po treh mesecih posegli še po čaju, ki dela žile elastične in je sestavljen iz ajdovih cvetov in šipka. Poleg tega ljudem s slabo prekrvavitvijo nog priporočam knajpanje po navodilih župnika Knajpa. Pri tem si noge izmenično oblivamo z vročo in mrzlo vodo.

Krčne žile

Nabiranje vode okoli narta

Četrti problem je nabiranje vode okoli narta. Ko me ljudje sprašujejo, zakaj se jim to dogaja, jih praviloma napotim h kardiologu na pregled srca. Največkrat pride do starostnega popuščanja srca, ki ne zmore več prečrpati tekočine skozi ledvice. Če zdravnik potrdi diagnozo, da popušča srce, ljudem priporočam pripravek za krepitev srca in tinkturo za odvajanje vode. Od posameznikov je odvisno, ali se odločijo za sintezna zdravila ali za tradicionalne pripravke iz zdravilnih rastlin. Ljudje, ki imajo te težave, praviloma ne smejo piti preveč tekočine.

Preverite tudi: Naredite si kapljice za krepitev srca

Recept za smolnato mazilo za boleče noge in krepitev ožilja nog

Smolnato mazilo so uporabljali in pripravljali že naši predniki. Smola, ki jo naberemo iz lubja smreke ali jelke (lahko tudi macesna), je odličen analgetik, pa tudi antiseptik. Mazilo je za vse, ki vas bolijo noge zvečer, ko ležete, ali pa tudi čez dan. Namenjeno je za utrujene noge, boleče, pekoče bolečine, pa tudi za tiste, ki vas v nogah trga. Poskusite ga narediti sami, le miro si morate priskrbeti (lahko v lekarni ali pa malo pobrskajte po internetu) in je 100 g namočite v 70-% alkoholu za 21 dni.

Kaj potrebujemo za 4 60-ml lončke:

  • 4 steklene lončke (50-ml ali 60-ml), najbolje temne, s pokrovom,
  • 150 g hladno stisnjenega oljčnega olja,
  • 35 g čebeljega voska,
  • 20 g smrekove smole, ki smo jo postrgali z drevesa,
  • 41 g tinkture mire,
  • posodo za parno kopel, cedilo, kuhalnico.

Smrekovo mazilo za boleče noge

Postopek:

  1. Na ognju si pripravimo posodo z vodo in v njej še eno posodo (podobno kot bi želeli stopiti čokolado).
  2. V prazno posodo, ki stoji v parni kopeli, damo oljčno olje, vosek in smolo.
  3. Vse skupaj mešamo toliko časa, da se vse stopi.
  4. Odmaknemo z ognja in v lonec zmešamo še tinkturo mire. Mešamo 5 minut.
  5. Precedimo in takoj nalijemo v lončke, ker se vsebina hitro trdi.
  6. Lončkov ne zapremo, dokler se mazilo v lončkih ne strdi.

Takšno mazilo lahko imamo tudi do tri leta.

Uporaba: Trikrat na dan se na tanko zmasirajmo od prstov na nogi pa vse do kolen.

Najboljši zeliščni čaji za zaustavitev diareje

Diareja oziroma driska sodi med najpogostejše prebavne težave. Zanjo je značilna predvsem tekoča oblika blata. Ker so obiski stranišča v primeru diareje običajno zelo pogosti, obstaja povečano tveganje za dehidracijo in čezmerno izgubo elektrolitov. Če težave z diarejo trajajo dlje časa in se stanje ne izboljšuje, je tako nujno, da čim prej poiščete zdravniško pomoč. Pri blažjih težavah pa lahko poskusite tudi z določenimi naravnimi metodami. Tokrat predstavljamo različne zeliščne čaje, ki vam lahko pomagajo pri zaustavitvi diareje. Hkrati pa boste z njimi oskrbeli telo s tekočino in s tem zmanjšali nevarnost za dehidracijo.

Zeliščni čaj

Timijanov čaj

Timijan je odlična izbira pri različnih prebavnih težavah, med drugim tudi pri diareji, saj ima izjemno pomirjajoč vpliv na prebavila. Hkrati deluje timijan tudi protimikrobno, zato zmanjšuje tveganje za infekcije. Za pripravo čaja najprej zavrite 250 mililitrov vode, nato pa vanjo vmešajte 1 žličko posušenega timijana. Počakajte 10 minut, preden mešanico precedite in čaj popijete.

Koromačev čaj

Pri pomiritvi prebavnega sistema je zelo uspešen tudi koromačev oziroma komarčkov čaj. Gre za rastlino, ki vsebuje tudi mnoge pomembne minerale, zato bo ta čaj pomagal pri nadomeščanju izgubljenih elektrolitov. Za pripravo čaja lahko uporabite semena, liste ali gomolj koromača.

Metin čaj

Meta je izvrstna izbira, kadar se želimo malce pomiriti ali pa takrat, ko imamo težave s spanjem. Tako ni presenetljivo, da ima ta rastlina izjemno pomirjajoč vpliv tudi na naše črevesje. Obenem pa lahko meta pomaga tudi pri uravnavanju pH-ja v našem želodcu. V primeru diareje je tako zelo koristno tudi pitje metinega čaja. Potrebujete približno 15 gramov metinih listov, ki jih dodajte 250 mililitrom vrele vode. Posodico pokrijte za 10 minut, nato pa tekočino precedite.

Čaj iz brezovega lubja

Če imate na voljo brezovo lubje, si lahko tudi iz njega pripravite odličen čaj za hitrejše premagovanje diareje. Tudi v tem primeru najprej zavrite 250 mililitrov vode, ki ji nato dodajte približno 1 žličko oziroma 5 gramov brezovega lubja. Po 10 minutah precedite in popijte tekočino.

Ali uživate preveč prehranskih dopolnil?

Danes lahko izbiramo med najrazličnejšimi prehranskimi dopolnili. To je po eni strani pozitivno, vendar številni ljudje ne vedo, kaj v resnici potrebujejo in kdaj lahko prehranska dopolnila povzročijo več škode kot koristi. Namesto da kupujete vsa prehranska dopolnila, ki vam pridejo pod roke, je pametno, da se za hip ustavite in razmislite o različnih dejavnikih. Tako boste lažje naredili premišljen izbor.

Prehranska dopolnila

Razmislite, kaj so v resnici vaši cilji

Preden se odločite za jemanje novega prehranskega dopolnila, dobro razmislite, kaj želite s tem doseči. Ko boste imeli jasno opredeljene cilje, boste lahko skrčili nabor na tista zares najpomembnejša dopolnila. Imejte v mislih, da je tudi tu precej pomembnejša kvaliteta kot kvantiteta.

Najboljši prvi korak je analiza krvi

Mnogi ljudje se odločijo za uživanje prehranskih dopolnil, ker sumijo, da jim primanjkuje določenih hranilnih snovi. Čeprav lahko opažate tipične znake pomanjkanja, so to še vedno zgolj špekulacije, dokler se ne izvede analiza krvi in pridobi krvna slika.

Vsaj teden dni natančno spremljajte svojo prehrano

Priporočamo vam, da si pri ugotavljanju, katera prehranska dopolnila so smiselna za vas, pomagate tudi z aplikacijami, ki so nam danes na voljo. V mislih imamo aplikacije, ki vam omogočajo natančno spremljanje vnosa posameznih hranilnih snovi. Ti podatki vam bodo pomagali ugotoviti, katera živila je smiselno dodati prehrani – in katerih živil morda zaužijete preveč. Preden posežemo po prehranskih dopolnilih, je namreč vedno smiselno poskusiti s spremembo prehrane. Ta je navsezadnje najboljše zdravilo. Še tako kakovostna dopolnila ne morejo nadomestiti uravnotežene prehrane.

Preberite tudi: Prehranska dopolnila, ki jih ni dobro jemati hkrati

Naše telo ne more izločiti presežka določenih vitaminov

Morda imate občutek, da je vseeno bolje, da v telo vnesete prevelike količine določenih snovi, kot pa da bi prišlo do pomanjkanja. Drži sicer, da lahko telo z urinom izloči presežke določenih vitaminov. To velja predvsem za tiste, ki so topni v vodi, npr. za vitamine iz skupine B in za vitamin C. Po drugi strani pa so lahko problematične prevelike količine vitaminov A, D, E in K, torej v maščobi topnih vitaminov, ki se jih telo ne more znebiti tako enostavno kot vodotopnih. Podobno velja tudi za določene minerale (npr. za selen in železo). Prevelike količine selena v telesu lahko vodijo do čezmernega izpadanja las, kronične utrujenosti in bolečin v sklepih, preveč železa pa povečuje tveganje za vnetja. Tako morate biti tu previdni, da je odmerek zares prilagojen vašim potrebam.

Kontraindikacije med zdravili in prehranskimi dopolnili

Pred začetkom jemanja katerega koli prehranskega dopolnila pa se je vedno dobro posvetovati tudi zdravnikom, predvsem zaradi možnih kontraindikacij z določenimi zdravili. Problematične so lahko npr. kombinacije koencima Q10 in zdravil za diabetes, betablokatorjev ali zdravil proti krvnim strdkom. Če jemljete zdravila za ščitnico, pa vsaj 3 ure po tem, ko ste jih vzeli, ne bi smeli zaužiti kalcija ali železa.

Mačka praska pohištvo: kaj storiti?

Verjetno niste najbolj navdušeni nad tem, da mačka praska in s tem uničuje vaše najljubše pohištvo. Vendar pa je pomembno, da ohranite mirno kri. Rešitev nikakor ni v kričanju ali celo v fizičnem kaznovanju. Vedeti morate, da je praskanje za mačke instinktivno vedenje. Tako se igrajo, odzivajo na stresne situacije in označujejo svoj teritorij. Hkrati pa s tem tudi brusijo svoje kremplje. S pametnim in umirjenim pristopom lahko mačko precej enostavno odvadite praskanja pohištva.

Mačka praska pohištvo

Poskrbite, da bo pohištvo za mačko manj vabljivo

Pomemben ukrep pri odvajanju mačke od praskanja pohištva je, da poskrbite, da bo pohištvo čim manj privlačno zanjo. Pomagate si lahko na primer s posebnimi pršili, katerih vonj odvrača mačke. Kot že omenjeno, s praskanjem mačke med drugim označujejo svoj teritorij. Če bodo na pohištvu zaznale vonj, ki je za njih neprijeten, jih to območje najverjetneje ne bo več zanimalo. Pomagate pa si lahko tudi z različnimi prevlekami. Mačje tačke so namreč zelo občutljive. Ko naletijo na drugačno površino oziroma material, jih to pogosto odvrne od nadaljnjega praskanja.

Mački ponudite alternativo

Seveda pa ni dovolj zgolj to, da mačko odvrnete od pohištva, ki ga sicer rada praska, ampak ji morate ponuditi zamenjavo. Priskrbite ji različne predmete, igrače in površine, ki se lahko uničijo. Opazujte, kakšne oblike in materiale ima mačka še posebej rada, nato pa temu prilagodite izbiro. Pazite sicer na to, da mačke ne boste nikoli na silo usmerjali k primernejšim predmetom za praskanje. S tem lahko povzročite precej škode oziroma bo prišlo najverjetneje do povsem nasprotnega odziva, kot bi ga želeli – mačka se bo začela teh predmetov bati. Po drugi strani pa lahko mačko spodbudite z nagradami, kadar namesto pohištva za praskanje izbere primernejše površine.

Včasih pride v poštev tudi krajšanje krempljev

Nekateri svetujejo, da se mačkam, ki pogosto praskajo pohištvo, nekoliko skrajša kremplje. Vse mačke sicer nad tem ne bodo najbolj navdušene, poleg tega pa je pametno, da se tega opravila loti nekdo, ki je dovolj izkušenj. Opozarjamo sicer, da krajšanje krempljev nikakor ni enako popolnemu odstranjevanju krempljev, ki ponekod zajema celo odstranjevanje dela tačk. To je seveda izjemno grob poseg v mačkino telo, ki pogosto povzroči ogromno težav. Na srečo pa je zaradi krutosti v mnogih državah povsem prepovedan.

Preberite tudi: Mačke z obrazno mimiko izdajo marsikaj o svojem razpoloženju

Je čas za slovo od umetnih konzervansov? Preverite, s čim jih lahko zamenjamo!

Konzervansi imajo ključno vlogo pri podaljševanju roka trajanja številnih živil. Obenem pa se pogosto uporabljajo tudi pri kozmetičnih izdelkih in zdravilih. Vendar pa se tu pojavi dilema: brez konzervansov bi se hrana sicer res hitreje pokvarila, vendar pa lahko številni umetni konzervansi resno ogrozijo naše zdravje. Kaj torej izbrati? Zdi se, da so se singapurski znanstveniki končno dokopali do rešitve za to težavo …

Konzervansi v hrani

Lahko flavonoidi iz rastlin nadomestijo za zdravje nevarne umetne konzervanse?

Strokovnjaki že dolgo svarijo pred nevarnostmi umetnih konzervansov. Še posebej problematični naj bi bili tisti, ki se uporabljajo pri mesu. Natrijev nitrat in nitriti lahko na primer zavrejo tvorbo ščitničnih hormonov pri otrocih, povezuje pa se jih celo s povečanim tveganje za številne vrste raka. Vendar pa se zdi po drugi strani skorajda nemogoče, da bi lahko nahranili naraščajočo svetovno populacijo brez uporabe konzervansov.

Singapurski znanstveniki so se tako odločili, da se poskušajo dokopati do rešitve za to težavo. In kot vse kaže, jim je to tudi uspelo. V okviru pred kratkim izvedene raziskave so namreč odkrili, da so lahko flavonoidi, fitokemikalije oziroma vrsta antioksidantov, ki jih lahko najdemo v praktično vseh vrstah sadja in zelenjave, odličen naravni konzervans.

Preberite tudi: So konzervansi varni? Kaj vse morate vedeti o njih?

Flavonoidi so bili pri zaščiti hrane pred bakterijami precej uspešnejši

Znanstveniki z univerze v Singapurju so ugotovili, da so flavonoidi celo učinkovitejši pri zaščiti hrane pred tem, da se pokvari, kot pa umetni konzervansi. Flavonodi so odlično opravili predvsem dve nalogi, ki sta ključni za konzervanse: preprečevanje razmnoževanja bakterij in zaščita pred oksidacijo. Raziskovalci so postavili različna živila na sobno temperaturo. Umetni konzervansi so lahko preprečili razmnoževanje bakterij le za 6 ur, flavonoidi pa kar za dva dni. To, da so flavonoidi odlični naravni konzervansi, pravzaprav niti ne bi smelo biti preveliko presenečenje.

Navsezadnje se rastline prav z njihovo pomočjo branijo pred številnimi patogenimi organizmi. S pogostejšo uporabo flavnoidov bi tako lahko morda sčasoma povsem opustili problematične umetne konzervanse, kar bi bila obenem tudi ugodna rešitev z vidika stroškov proizvodnje prehranskih izdelkov.

Maja Štamol Droljc: Srečo je treba spustiti k sebi

Vile rojenice so pri nekaterih ljudeh bolj, pri drugih pa manj radodarne s svojimi darovi. Maji Štamol so v zibelko položile kopico lepih stvari, iz katerih je z veliko srčnosti in garanja zgradila svojo zgodbo o sreči in uspehu. Priznava, da ni bilo vedno lahko. A je ostala z obema nogama trdno na tleh, skromna, inovativna in globoko hvaležna za vse lepo, kar se ji (je) dogaja(lo) v življenju. Pred kratkim je srečala Abrahama in to je imenitna priložnost za inventuro ter kovanje načrtov za naprej. Oblikovalka nam je posebej za Bodi eko zaupala nekaj najbolj iskrenih podrobnosti iz svojega zares pestrega življenja. 

Maja Štamol Droljc

Maja je danes ena najbolj prepoznavnih slovenskih modnih oblikovalk. Letošnje leto praznuje kar nekaj jubilejev – poleg osebnega še poldrugo desetletje svoje blagovne znamke, ki jo je gradila počasi in preudarno. Z možem Stanetom sta pred kratkim nazdravila deseti obletnici poroke, njuno življenje pa vsak dan razveseljujeta prikupni deklici, ki sta ju posvojila iz Gvineje Bissaua. A pojdimo lepo po vrsti.

Maja se je tako kot kar nekaj deklic prelepega leta 1968, ko so se v Ljubljani rojevali študentski upor in zahteve po demokraciji, rodila na kmetiji, kjer so skrbno gospodarili njeni starši. Legitimne zahteve študentov na tisti konec Štajerske niso segle, je pa bilo zelo hudo, ko je komaj deset dni po Majinem rojstvu izbruhnil požar, v katerem sta zgorela celoten hlev in ostrešje domače hiše, ki se je držala hleva. Majo, ki je bila v pleteni košari, so »evakuirali« na rob travnika, ki je mejil na sosedovo njivo …

Več si preberite v oktobrski reviji Bodi eko.

revija Bodi eko oktober 2018