Žižole – jesenski sadež z več vitamina C kot pomaranča

Žižole, ki izvirajo s področja današnje Kitajske (imenujejo jih tudi žižule), kjer jih gojijo že približno 4000 let, so pri nas dokaj neznane. Kljub temu pa marsikdo oktobra, ko je sezona žižol na vrhuncu, rad poseže po tem okusnem, obenem pa tudi zelo zdravem sadežu. Po obliki in velikosti žižole spominjajo na olive. Okus in teksturo svežih žižol nekateri primerjajo z jabolki, suhe žižole pa so precej podobne datljem – od tod tudi eno izmed poimenovanj zanje, in sicer »kitajski dateljni«. Za kaj vse je torej koristno uživanje tega zanimivega sadeža?

Kako izgledajo in kakšnega okusa so žižole

Žižolovo drevo je nizko, grmasto drevo, ki zraste do 8 metrov. Njegovi listi so svetleči, temnozeleni, plodovi pa ovalni ali okrogli. Najprej so zeleni, ob zorenju pa postanejo rdeče-rjavi.

Ko jih ugriznemo sveže, nas preseneti hrustljava tekstura, podobna jabolku, in prijeten, rahlo kiselkast okus. Sušene žižole pa so povsem druga zgodba: mehke, sladke, skoraj karamelne, zaradi česar so dobile vzdevek »kitajski datelj«.

Hranilna vrednost

Žižole ali žižule so prava zakladnica hranil, ki jih telo jeseni še posebej potrebuje.

  • Vitamin C: vsebujejo ga več kot pomaranče. Krepi imunski sistem in pospešuje celjenje.
  • Antioksidanti: flavonoidi in polifenoli ščitijo celice pred poškodbami.
  • Minerali: kalij, kalcij, magnezij in železo skrbijo za srce, kri in mišice.
  • Vlaknine: pospešujejo prebavo in uravnavajo raven sladkorja.
  • Aminokisline: sodelujejo pri obnovi tkiv in zmanjšujejo utrujenost.

V 100 g svežih žižol je le okoli 80 kalorij, zato so idealna izbira za lahko, zdravo malico.

Žižole lahko zmanjšajo tveganja za raka

Sok oziroma izvleček žižol naj bi pomagal pri zaviranju rasti rakavih celic. To teorijo so potrdile tudi nekatere znanstvene študije. Tako nekateri prištevajo žižole med odlično naravno zaščito pred različnimi vrstami raka.

Žižole

Pomoč pri nespečnosti

Med najbolj znane pozitivne vplive uživanja žižol zagotovo sodi preprečevanje motenj spanja. V tradicionalni kitajski medicini so se žižole pogosto uporabljale prav pri ljudeh, ki so se spopadali z nespečnostjo. Tudi sodobne študije so potrdile, da se v žižolah nahajajo snovi, ki učinkujejo kot blaga naravna pomirjevala in uspavala. Tako nekateri priporočajo, da si v primeru težav s spanjem pred odhodom v posteljo privoščimo skodelico čaja, pripravljenega iz žižol.

Pozitiven vpliv na prebavila

Iz žižol so v preteklosti pogosto izdelovali tudi naravne pripravke, namenjene pomiritvi prebavnega trakta. Tudi v tem primeru je mogoče najti sodobne študije, ki potrjujejo pozitivne vplive žižol na zdravje in delovanje prebavil. Med drugim so lahko žižole zelo koristne v primeru kroničnih težav z zaprtjem.

Preberite tudi: Osnovni ajurvedski napotki za dobro prebavo

Naravna ublažitev anksioznosti

Kot smo omenili, so žižole zelo učinkovite v boju z nespečnostjo. Tako ni presenetljivo, da lahko ta sadež pomaga tudi vsem, ki se spopadajo z anksioznostjo. Še posebej koristna so semena žižol. Poleg tega pa se včasih o žižolah govori tudi kot o blagih naravnih antidepresivih, saj pomagajo pri izboljšanju razpoloženja.

Žižole so izvrsten vir vitamina C

V žižolah lahko najdemo precejšnje količine vitamina C, ki ima v našem telesu ogromno pomembnih nalog. Gre za močan antioksidant, ki preprečuje oksidativni stres, posledično pa zmanjšuje tveganje za številne kronične bolezni. Poleg tega je vitamin C nujen za ohranjanje močnega imunskega sistema, kar pomeni, da lahko uživanje žižol zmanjša pogostost prehladov in gripe. Seveda pa je vitamin C zelo pomemben tudi za našo kožo – pospešuje celjenje ran in spodbuja tvorbo kolagena, ki skrbi, da koža ohranja mladosten videz, saj je omenjena beljakovina ključna za ohranjanje elastičnosti kože.

Uravnavanje krvnega tlaka

Še eden izmed številnih razlogov, zakaj si je v jesenskem času smiselno privoščiti čim več žižol, pa je, da gre za sadež, ki lahko pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka. To je povezano predvsem s precejšnjo količino kalija, ki ga vsebujejo žižole.

Kako uživati žižole

Sveže jih pojemo kot jabolka – hrustljave in osvežilne. Sušene so primerne za čaje, marmelade, pecivo ali kot zdrav prigrizek. V Aziji jih pogosto kombinirajo z ingverjem, cimetom ali medom.

  • V solatah: narezane sveže žižole dodajo hrustljavost in sladko-kisel okus.
  • V marmeladi: iz njih pripravimo zanimiv namaz z rahlo karamelno noto.
  • V čaju: pest suhih žižol skuhamo v vodi, po želji dodamo cimet in med.
  • V sladicah: kot dodatek k kolačem, pitam ali energijskim ploščicam.
  • V slanih jedeh: v Aziji jih dodajajo rižu in mesu, saj njihova sladkoba lepo uravnovesi začimbe.
Žižole

Kako žižole shraniti

Sveže žižole v hladilniku zdržijo do dva tedna. Če jih želimo ohraniti dlje, jih posušimo – na soncu, v sušilniku ali pečici pri nizki temperaturi. Suhe žižole lahko hranimo več mesecev v steklenih kozarcih ali platnenih vrečkah. V Aziji jih pogosto kandirajo ali predelajo v sirup, ki se uporablja kot naravno zdravilo proti kašlju.

Gojenje žižol na vrtu

Žižola je nezahtevna rastlina, ki se dobro prilagodi našemu podnebju.

  • Lega: najbolj uspeva na sončnih legah, zaščitenih pred vetrom.
  • Tla: raje ima lahka, odcedna tla, vendar prenaša tudi sušo.
  • Sajenje: sadimo jo spomladi ali jeseni, priporočljiva razdalja med drevesi je vsaj 4 metre.
  • Nega: ne potrebuje posebnega obrezovanja, dovolj je odstranjevanje suhih vej.
  • Pridelek: prvi plodovi se pojavijo po treh do štirih letih, polno rodi po osmih letih.

Žižola je odporna na bolezni in škodljivce, zato je primerna tudi za vrtičkarje, ki želijo nezahtevno sadno vrsto.

Primerjava z drugimi jesenskimi sadeži

  • V primerjavi s kostanjem vsebujejo žižole več vitamina C, a manj kalorij in ogljikovih hidratov.
  • V primerjavi z jabolki imajo več antioksidantov in aminokislin.
  • V primerjavi s kakijem so manj sladke, zato primernejše za ljudi, ki pazijo na raven sladkorja.

Ali ste vedeli?

Na Kitajskem je navada, da mladoporočencema ob poroki postrežejo žižole kot simbol plodnosti in sreče.
Na Korejskem podeželju žižole pogosto obesijo na vrata hiš kot zaščito pred zli duhovi.
Na Primorskem so jih včasih sušili kar na soncu in jih pozimi uporabljali kot zdravilo proti kašlju.

Preverite: Hipertenzija: prepoznajte dejavnike tveganja za kronično povišan krvni tlak

Viri

Sivka – kraljica med zelišči in eteričnimi olji

Sivka je kraljica med zelišči in tudi njeno eterično olje je zelo priljubljeno na različnih področjih. Danes smo za izpostavili uporabo eteričnega olja sivke med meditacijo.

Fige – izjemno okusen sadež, ki pomaga celo pri preprečevanju raka

Sezona fig se počasi izteka, zato je pametno, da izkoristite še zadnjo priložnost, da se naužijete tega izjemno okusnega, hkrati pa tudi zelo zdravega sadeža, ki uspeva predvsem v krajih z milejšim podnebjem. Pri nas to seveda pomeni predvsem Primorsko, kjer so razmere za uspevanje fig najugodnejše. Če pa vam ne uspe priti do svežih sadežev, vam še vedno ostajajo suhe fige. V tem primeru bodo vitamini in minerali še bolj koncentrirani, seveda pa morate pri tem upoštevati, da suhe fige vsebujejo precej več kalorij na 100 gramov kot sveže.

Hranilna sestava fig

Sveže fige v povprečju vsebujejo približno 74 kalorij na 100 gramov teže, enaka količina suhih fig pa vsebuje približno 249 kalorij. Obe različici sta bogati z vlakninami, po drugi strani pa vsebujeta zelo malo maščob. Med minerali, ki jih najdemo v figah – tako v svežih kot suhih – izstopajo predvsem kalij, mangan, magnezij in kalcij. Suhe fige so lahko tudi dober vir železa in bakra, zato so še posebej priporočljive za vegetarijance in vegane. V figah pa se seveda nahajajo tudi pomembni vitamini, med drugim vitamini K, A, C in B6.

Zakladnica antioksidantov in protirakavi učinki

Z uživanjem fig telo oskrbimo s številnimi antioksidanti, predvsem s polifenoli, ki preprečujejo oksidativni stres v telesu, s tem pa zmanjšujejo tveganje za številne bolezni. Obstajajo celo znanstvene študije, ki dokazujejo, da se v figah nahajajo snovi, ki pomagajo pri uničevanju rakavih celic. Zaradi obilja antioksidantov, ki jih vsebujejo, lahko uživanje fig zmanjša nevarnost, da bi se rak sploh razvil, podobno pa velja tudi za različna srčno-žilna obolenja. Kot že omenjeno, pa so predvsem suhe fige dober dodatek prehrani za preprečevanje anemije.

Izvleček fig lahko uniči bakterije in glivice

Fige lahko delujejo tudi kot naravno protibakterijsko in protiglivično sredstvo. Raziskovalci so na primer ugotovili, da lahko izvleček fig uniči številne škodljive bakterije v ustni votlini. Hkrati fige pripomorejo h krepitvi imunskega sistema, kar pomeni, da se naše telo lažje bori proti patogenim mikroorganizmom.

Fige kot pomoč pri zaprtju

Je vaša prebava zelo počasna? Imate morda pogosto težave z zaprtjem? Tudi pri tem vam lahko uspešno pomagajo fige, in sicer predvsem zaradi dejstva, da vsebujejo veliko vlaknin, ki jih pogosto ne zaužijemo dovolj. Hrana, bogata z vlakninami, pa hkrati prispeva tudi k zaščiti srca.

Koristni tudi figovi listi

Ogromno koristnih snovi se skriva tudi v figovih listih. Izvleček iz teh listov lahko na primer pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja, prav tako pa zniža raven škodljivega holesterola v krvi. Poleg tega so izvlečki figovih listov – pa tudi samega sadeža – pogosta sestavina kozmetičnih izdelkov, saj upočasnjujejo proces staranja kože oziroma preprečujejo prezgodnje gubice.

Fižol in njegovi zdravilni učinki

Jeseni ponekod še lahko pobiramo posamezne stroke in preostala zrna z grmičkov fižola. Kdor ga nima več na vrtu, pa ga ima vsaj nekaj v shrambi ali skrinji. Morda pa ste ponj namenjeni na tržnico za sprotno porabo in ozimnico. Kakor koli že, fižol je vrtnina, ki sodi na naš jedilnik. Fižol je namreč zelo hranljivo živilo, ki ga dokaj z lahkoto gojimo, poleg tega pa je tudi zdravilna rastlina, če vemo, kako ga uporabljati v zdravstvene namene pri različnih tegobah.

fižol v zrnju

Izbira sorte

Naj bo za stročje ali za zrnje, sorte fižola ločimo po uporabi še na visoke in nizke sorte. Pri izbiri sorte fižola je tako pomembno, da ga izberemo po namenu uporabe, torej, ali so to stroki ali zrnje, in po tem, kako ga bomo gojili. Odločamo se med nizkim fižolom, ki lahko raste samostojno ali pa mu nudimo nizko oporo, ali med visokim fižolom, ki bo zrasel zelo visoko in mu moramo nuditi oporo v obliki kolov.

Tudi pri uporabi v zdravstvene namene za pripravo čajev ločimo med fižolom za zrnje ali stročjim fižolom. Fižol uporabljamo kot pomoč pri zniževanju sladkorja v krvi, torej pri sladkorni bolezni, in pri zdravljenju kašlja.

fižol na vrtu

Gojenje

Fižol potrebuje globoka, rodovitna in strukturna tla, ki imajo reakcijo tal med 5,7 do 7. Sejemo ga na toplo in sončno lego, kjer so tla zmerno vlažna. Kot metuljnica se sam oskrbi z dušikom iz zraka, zato ga ne gnojimo s hlevskim gnojem. Priporočamo le, da ga dognojimo v času cvetenja, ne prej. V fazi cvetenja ga tudi rahlo osujemo.

Nizki fižol sicer sejemo na razdaljo 40 cm med vrstami, v vrsti med semeni pa 8 cm; če ga sejemo v skupinah, naj bo med posameznimi kupčki 25 cm. Visoki fižol pa sejemo na 50 x15 cm. Okoli opore položimo 8–10 cm zrn visokega fižola v 3 cm globoko jamico. Fižolu namenimo gredico poleg kumar, krompirja, solate, blitve, redkvice, redkve, rdeče pese, zelene, paradižnika. Še posebej priporočljivo ga je sejati poleg paradižnika, saj ga ta varuje pred škodljivci. Ne sejemo ga poleg graha, čebule, česna, sladkega komarčka. Nizki fižol lahko sejemo, ko se tla ogrejejo vsaj na 10 °C, v večini Slovenije torej proti koncu aprila. Zelo priporočljivo je, da pred setvijo zrna čez noč namočimo v toplo vodo ali še bolje v žajbljev ali kamilični čaj, ki naj bo ohlajen na 30 oC. Ker seme vsrka najmanj toliko vode, kolikor je samo debelo, naj bodo posode najmanj dvakrat večje, vode pa naj bo vsaj dvakrat toliko, kot je semena. Z namakanjem deloma odstranimo tudi morebitne glivice in druge škodljive bolezni, ki se prenašajo s semenom. Nizek stročji fižol lahko sejemo še enkrat v drugi polovici avgusta, vse do prvega septembra. Na to setev vrtičkarji pogosto pozabijo. V rastlinjakih pa uspeva posajen samo zgodaj spomladi (od začetka do sredine aprila), saj je v vročini oploditev slaba ali pa je sploh ni, odmetava pa tudi že oplojene stroke. Nizek stročji fižol ne potrebuje gredic, gojimo ga lahko tudi v kombinaciji s krompirjem, kapusnicami, bučnicami in rdečo peso. Med fižolove vrste posejemo tudi šetraj, ki ga varuje pred listnimi ušmi.

Če fižol sejemo v suho zemljo in je v naslednjih dneh napovedano suho vreme, ga je treba po setvi obilno zaliti. Fižola pozneje v rastni dobi navadno ni treba redno zalivati. Vendar pa je zalivanje, če sušno obdobje traja dalj časa, še kako dobrodošlo. Fižol redno okopavamo in mu, ko je visok nekaj 10 cm, postavimo tudi oporo, da se bo lahko lepo vzpenjal. Tako bodo tudi stroki ostali čisti. Posevek fižola je treba redno okopavati, da odstranimo plevele. Visoke in dekorativne fižolove »stene« lahko uporabljamo tudi kot zaščito pred vetrom, na primer za kumare.

sajenje fizola

Nad škodljivce

Med fižolova zrna, ki smo jih pripravili za ozimnico, damo posamezne liste lovorja in tako naravno odženemo fižolarja, hroščka, skladiščnega škodljivca fižola. Le kateremu pridelovalcu, vrtičkarju ali gospodinji se ni še zgodilo, da bi našla začrvičen fižol. Fižolar namreč spada med najpogostejše škodljivce fižola. Fižolar napada tudi grah, bob in sojo. Bistveno zmanjša tako kakovost pridelka kot tudi sam pridelek. Zrna, v katerih je ličinka, niso užitna in tudi niso primerna za seme, saj tudi zelo slabo kalijo. Iz semen v skladiščih, kjer škodljivec preživi zimo, se spomladi seli na vrtove in njive. Samica na vrtu ali njivi odloži jajčeca v stroke fižola, ko začenjajo dozorevati. Jajčeca odlaga v šiv na hrbtni strani stroka, kjer je v notranjosti stroka pritrjeno seme. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se zavrtajo v strok oziroma kar v zrno. Ličinke se včasih zavrtajo šele takrat, ko smo stroke že pobrali. Tako tudi zanesemo škodljivca nazaj v prostor, kjer skladiščimo fižol. Da omejimo škodljivca, je pomembno, da napadenega semena ne pobiramo in shranjujemo, fižol čim prej po obiranju izluščimo, shranimo ga v čistih in hladnih prostorih v vrečah iz gostega platna, če škodljivca opazimo komaj v skladišču, pa je priporočljivo, da zrnje po možnostih sežgemo ali globoko zakopljemo. Sejemo samo zdravo zrnje. 

Zdravilna rastlina

Fižol pa ni samo navadna vrtnina, je tudi zdravilna rastlina. Stroke fižola, preden razvijejo zrnje, uporabljamo za omiljenje diabetesa, revmatskih obolenj in obolenj mehurja. Mlade zelene stroke lahko takoj uporabimo za zdravljenje ali pa jih sušimo in si jih tako shranimo za zdravljenje skozi vse leto, kar je še posebej pomembno za diabetične bolnike. Jedi iz stročjega fižola in čaj iz suhih strokov znižajo sladkor v krvi za 20 do 40 % ter tudi odstranjujejo aceton iz telesa. Učinek samega čaja iz stročjega fižola se še poveča, če sočasno uživamo tudi koprivo. Kuhane jedi iz mladega stročjega fižola pospešujejo tudi prebavo. Svežega mladega stročjega fižola ne uživamo, saj vsebuje fazeolin, ki pa se med kuhanjem razkroji.

fizol

Čaj iz posušenega stročjega fižola:

Sestavine:

  • 1 jušna žlica posušenega mladega stročjega fižola,
  • 2,5 dl vode.

Priprava: Mlade suhe stroke kuhamo 2–4 minute. Pokrijemo in čez pol ure čaj precedimo.
Uporaba: 2–3 skodelice čaja na dan.

Čaj pospešuje izločanje urina, pijemo ga tudi pri težavah z ledvicami in mehurjem. Deluje proti kamnom, pomaga pri revmatičnih obolenjih, protinu in išiasu. Čaj veže sečno kislino in raztaplja nakopičeno.

Iz fižolovih luščin in borovničevih listov pripravimo čaj za sladkorne bolnike, saj znižuje sladkor v krvi. Zunanje se čaj uporablja za nego obraza proti aknam in drugim kožnim boleznim. Fižolova moka pomaga pri ekcemih, izpuščajih in starostnem srbenju kože. Prizadeta mesta posipamo s fižolovo moko in prevežemo. Vsake 2–3 ure splaknemo in umijemo s kamiličnim čajem ter postopek ponovimo.

Iz listov in cvetov fižola se lahko pripravimo tudi čaj, ki ima diuretičen učinek. Prav tako se iz zrnja lahko naredi pripravek za lajšanje kašlja. Zdrobljena fižolova zrna kuhamo skupaj s čebulo. Precedimo in to dobljeno tekočino pijemo po požirkih večkrat na dan.

Nasveti za sladkosnedce: obrzdajte željo po sladkem s temi živili!

Se pogosto pregrešite s sladkarijami, saj se jim preprosto ne znate upreti? Če si boste naslednjič, ko začutite močno željo po sladki hrani, pomagali z živili, naštetimi v nadaljevanju, boste imeli precej manj težav. Gre namreč za živila, ki lahko vsaj deloma potešijo vaše hlepenje po sladkorju, obenem pa so precej bolj zdrava. Tako ne bo prihajalo do nenehnih upadov in dvigov ravni sladkorja v krvi, kar lahko sčasoma privede tudi do sladkorne bolezni. Katera živila torej poskusiti namesto sladkarij?

Cimet in ovseni kosmiči

Cimet

Verjetno ena najboljših izbir za tiste, ki ste še posebej sladkosnedi, je cimet. Priporočamo vam, da si v trenutkih, ko ste v nevarnosti, da vas premami skušnjava, pripravite skodelico cimetovega čaja. Želja po sladkarijah bo tako precej manjša. Cimet je zelo priporočljiv tudi za diabetike. Čeprav poskrbi za sladkast okus, v resnici pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja, vsebuje pa tudi ogromno antioksidantov. Če ste doslej svoji kavi vedno dodajali sladkor, ga lahko poskusite tudi tu zamenjati s cimetom. Zagotovo boste presenečeni nad tem, kako okusna je ta kombinacija.

Prigrizki iz buče ali korenja

V jesenskem času si lahko pri upiranju sladkarijam pomagate tudi z bučami v različnih oblikah. Čeprav vsebujejo buče precej ogljikovih hidratov,  lahko v njih obenem najdemo tudi veliko vlaknin. To pa povzroči upočasnjeno razgradnjo ogljikovih hidratov in prepreči prehitra nihanja krvnega sladkorja. S prigrizki iz buče lahko torej potešite svojo žejo po sladkem, ne da bi pri tem ogrožali svoje zdravje. Podoben učinek pa lahko dosežete tudi s korenjem.

Ovseni kosmiči

Morda se vam zdi nemogoče, da bi lahko ovseni kosmiči nadomestili sladkarijo, po kateri hlepite. Vendar pa je tudi v tem primeru kombinacija ogljikovih hidratov in vlaknin tista, zaradi katere je to odlična izbira za vse sladkosnede. Ovsene kosmiče lahko pripravite z rastlinskim napitkom, ki je že v osnovi nekoliko bolj sladkega okusa, na primer z riževim.

Več: Ovseni kosmiči: enostavno, a izjemno zdravo živilo

Paraziti: Očitni in manj očitni znaki notranjih zajedavcev

V našem telesu se lahko naselijo zajedavci oziroma paraziti, ki pogosto povzročijo precej škode. Tako je pomembno, da znate prepoznati različne znake notranjih zajedavcev in pravočasno poiskati zdravniško pomoč. Nekateri simptomi so namreč precej atipični, zato mnogi ne posumijo, da bi šlo lahko v resnici za zajedavce.

Kakšni so simptomi parazitov?

Simptomi parazitov oziroma okužbe z zajedavci so lahko enaki tistim, ki se pojavljajo tudi ob drugih težavah, zato jih precej lahko spregledamo. Med najpogostejše spadajao:

  • prebavne težave: driska ali zaprtje
  • pogosta utrujenost in prekomerna izčrpanost
  • želodčne težave: bruhanje, zgaga
  • izguba apetita
  • mrazenje po telesu
  • bolečine v trebuhu

Kako pa sploh pride do okužbe s paraziti? V večini primerov jih na nek način vnesemo v telo vnesemo na primer z neumitimi rokami, s hrano, dobimo pa jih lahko tudi od hišnih ljubljenčkov, majhnih otrok itd.

Nenavadno upadanje telesne teže

Niste bistveno spremenili prehrane ali količine telesne aktivnosti, kljub temu pa izgubljate kilograme kot za šalo? Obstaja sicer ogromno bolezni, pri katerih je lahko simptom prav nepojasnljivo hujšanje. Vendar pa je to med drugim tudi zelo tipičen znak notranjih zajedavcev, ki pravzaprav odžirajo del vaše hrane.

Oslabljen imunski sistem

Šibek imunski sistem ni nujno posledica notranjih parazitov, ampak gre pogosteje za enega izmed povodov, da se zajedavci sploh naselijo v določen organizem. Kadar je imunski sistem oslabljen, imajo namreč paraziti precej lažje delo. Ljudje, ki imajo težave z imunskim sistemom, bi morali biti zato še posebej pozorni na druge znake, ki nakazujejo prisotnost notranjih zajedavcev.

Zajedavci ali paraziti lahko povzročajo diarejo in druge prebavne težave

Zelo tipičen znak notranjih zajedavcev je seveda tudi diareja, ki se lahko včasih pojavi tudi kar nekaj časa po tem, ko ste prišli v stik s parazitom. Seveda so možne tudi druge težave, kot so na primer vetrovi, bolečine v trebušnem predelu, napihnjenost, srbečica v okolici zadnjika ipd. Včasih se tako simptomi notranjih zajedavcev zamenjajo s tistimi, ki so značilni za simptom razdražljivega črevesja.

Notranji paraziti - zajedavci

Paraziti lahko povzročajo tudi težave z dihali

Čeprav notranje zajedavce običajno povezujemo predvsem s prebavnim traktom, se lahko v resnici naselijo tudi v drugih delih telesa. Včasih tako paraziti za svoje novo domovanje izberejo tudi pljuča, kar povzroča težave, kot je hitra zadihanost in stalno kašljanje.

Neobičajen nožnični izcedek

Nekateri paraziti lahko povzročijo tudi okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi. Tako je lahko na primer pri ženskah tudi zelo nenavaden nožnični izcedek (spremenjena gostota, barva, vonj itn.) znak notranjih zajedavcev. Pojavijo pa se lahko tudi druge težave, na primer bolečine med uriniranjem.

Včasih ljudje sprva ne zaznavajo nikakršnih težav

Velik problem je, da nekateri notranji zajedavci sprva ne povzročajo skorajda nobenih težav, zato mnogi ljudje niti ne pomislijo, da bi bilo lahko kar koli narobe. Če torej sumite, da bi se lahko v vašem telesu namnožili notranji zajedavci (npr. ker ste pili vodo, ki bi bila lahko problematična), je tako vsekakor smiseln pregled pri zdravniku, čeprav ne opažate nobenih znakov, značilnih za prisotnost parazitov v telesu. Sčasoma lahko namreč pride do resnih zapletov, zato ni smiselno tvegati.

Česnovi pripravki proti zobobolu

Česen velja za eno najboljših naravnih izbir, kadar se soočamo z zobobolom. Znan je namreč po močnih protibakterijskih, protibolečinskih in protivnetnih lastnostih, kar je predvsem zasluga snovi, imenovane alicin, ki jo najdemo v česnu. Pri tem je treba upoštevati, da se alicin sprosti šele, ko česen stremo oziroma ko strok prerežemo/nasekljamo. Če se torej spopadate z zobobolom, se splača preizkusiti enega izmed spodnjih pripravkov, katerih glavna sestavina je prav česen. Bolečina bo najverjetneje zelo hitro popustila. Navsezadnje se česen za lajšanje zobobolov uporablja že več stoletij. V primeru resnejših težav pa nato čim prej obiščite zobozdravnika.

Pripravki iz česna

Mešanica česna, soli in olivnega olja

Zmešajte 2 stroka olupljenega in pretlačenega česna ter 1 žličko soli. Nato po potrebi dodajte še malce olivnega olja, da dobite gosto pasto. To pasto nato nanesite neposredno na boleči zob in počakajte nekaj minut. Postopek lahko ponovite do štirikrat dnevno. Pazite, da s količino paste ne boste pretiravali, saj se lahko sicer pojavi zelo pekoč občutek. Na koncu lahko ustno votlino izperete še s slano vodo.

Česnova ustna voda

V kozarec stresite 4 stroke česna, ki ste jih predhodno olupili in zdrobili. Dodajte še 1 žličko soli in nato napolnite kozarec z vročo vodo. Dobro premešajte, nato pa počakajte, da se tekočina malce ohladi. Mešanico nato uporabite za izpiranje ustne votline.

Česen in arašidovo maslo

Kombinacija se zdi na prvi pogled precej nenavadna, vendar pa arašidi vsebujejo resveratrol, ki ga uvrščamo med odlične antioksidante, pomaga pa tudi v boju s škodljivimi bakterijami. Tako je lahko arašidovo maslo koristno tudi pri zobobolu. Preprosto zmešajte enako količino nasekljanega česna in arašidovega masla ter mešanico nato nanesite na zob za nekaj minut. Prednost te kombinacije je, da bo arašidovo maslo tudi nekoliko prekrilo okus česna, ki je za nekatere pretirano intenziven.

Polovička česnovega stroka

Najbolj preprosta možnost je, da uporabite zgolj olupljen strok česna. Kot omenjeno, ga morate najprej prerezati, da se začne sproščanje alicina. S polovičko stroka nato nekaj minut nežno drgnite po bolečem zobu in okoliških tkivih. Pomaga pa tudi počasno grizljanje svežega česna.

Česen v prahu

Vas boli zob, vendar pri roki nimate svežega česna? Pomagate si lahko kar s česnom v prahu, pri čemer se morate pripraviti na to, da bo morda rahlo zapeklo, ko ga boste nanesli na zob. Za lažji nanos lahko sicer uporabite kar rahlo navlaženo palčko, namenjeno čiščenju ušes.

Preberite tudi:

Ko ste v kopalnici, mislite tudi na okolje

Večina naših dni se začne in konča z obiskom kopalnice. To pa je na žalost tudi prostor v našem domu, kjer lahko večinoma najdemo največ zdravju in okolju škodljivih snovi. S svojimi navadami in izbirami lahko močno prispevate k temu, da bo vaša skrb za higieno precej manj ogrožala naš planet, hkrati pa naredite tudi nekaj dobrega za svoje zdravje. Koristne so že majhne spremembe, ki ne zahtevajo ogromno truda in s katerimi lahko začnete že danes.

Lesena zobna ščetka

Ščetko s plastičnim držalom zamenjajte za leseno

Znano je, da so prevelike količine odpadne plastike eden glavnih ekoloških problemov. Zakaj bi torej z izbiro zobne ščetke, ki ima plastično držalo, še dodatno prispevali k tej težavi? Danes so na voljo ščetke, katerih ročaj je izdelan iz lesa. Kupite pa lahko celo posebne paličice (Arak), namenjene ščetkanju zob, ki so v celoti lesene. Seveda pa morate biti pri takšnih ščetkah še posebej pozorni na to, da jih po koncu uporabe dobro osušite, sicer se lahko začne na njih hitro razmnoževati plesen.

Med ščetkanjem zob zaprite vodo

Nobene potrebe ni, da voda teče iz pipe, medtem ko si ščetkate zobe. S tem se namreč po nepotrebnem zapravite precejšnje količine čiste vode, še posebej na dolgi rok. Bodite torej pozorni na to, da vedno zapirate pipo, ko ne potrebujete tekoče vode.

Odpovejte se uporabi protibakterijskih mil

Protibakterijska mila pogosto vsebujejo snovi, kot je triklosan, ki je problematičen tako za okolje kot za vaše zdravje. V resnici takšna mila niso potrebna, saj dela običajno ne opravijo nič bolje kot klasična, hkrati pa povečujejo tveganje za alergijske reakcije, hormonske motnje in težave s plodnostjo. Zaradi pretiravanja s protibakterijskimi mili pa lahko pride celo do glivičnih okužb.

Prenehajte s kupovanjem izdelkov za enkratno uporabo

Ali pogosto uporabljate vatne blazinice za čiščenje obraza in odstranjevanje ličil ter podobne izdelke, namenjene zgolj enkratni uporabi? Namesto tega raje kupite krpice, ki jih boste lahko po vsaki uporabi oprali. S tem boste naredili nekaj dobrega za okolje, obenem pa vam lahko to prihrani tudi kar nekaj denarja.

Kupite si britvico z zamenljivim rezilom

Namesto da vsakič znova kupujete britvice s plastičnim držalom, ki so primerne zgolj za enkratno uporabo, raje investirajte v malo boljšo britvico, ki omogoča menjavanje rezila.

Uporabljajte menstrualno posodico ali pralne vložke

Ženske bi morale razmisliti tudi o izdelkih, ki jih uporabljate med menstruacijo. Precej boljša izbira kot klasični tamponi ali vložki je menstrualna skodelica, ki postaja vse bolj priljubljena. Še ena možnost pa so pralni vložki.

Omejite čas tuširanja in uporabo sušilnika za lase

Imate navado, da se tuširate zelo dolgo, po možnosti z zelo vročo vodo? Ne le da to ni najbolj okolju prijazna navada, ampak lahko to tudi pretirano izsuši vašo kožo. Prav tako pa se poskušajte izogniti uporabi sušilnika za lase, kadar je to mogoče, in raje počakajte, da se vaši lasje posušijo naravno.

Se tudi v ZDA počasi obeta konec prodaje kozmetike, testirane na živalih?

Mnoge države so se že odločile za popolno prepoved kozmetičnih izdelkov, ki so bili testirani na živalih. V to skupino sodijo tudi vse članice Evropske unije. Na področju EU namreč je namreč že od leta 2013 prepovedana prodaja kozmetike, testirane ne živalih. Podobno velja tudi za Indijo, Brazilijo, Novo Zelandijo, Južno Korejo, Tajvan in Izrael. Po drugi strani pa je v Združenih državah Amerike še vedno dovoljena prodaja tovrstne kozmetike. Vendar pa vse kaže, da bo Kalifornija že kmalu postala prva ameriška država, kjer bo začela veljati prepoved.

Kozmetika in test na živalih

Čaka se le še na podpis kalifornijskega guvernerja

Pred nedavnim je državna skupščina ameriške zvezne države Kalifornije glasovala glede prepovedi prodaje na živalih testirane kozmetike. Vsi, ki so imeli pravico do glasovanja, so ta ukrep podprli. Zdaj je potreben še zadnji korak, in sicer podpis kalifornijskega guvernerja Jerryja Browna. Glede na Brownove pretekle odločitve podporniki prepovedi pričakujejo, da bo tudi guverner podprl odločitev. Če se to zares zgodi, bo začela prepoved prodaje veljati s 1. januarjem 2020.

Testiranje kozmetike na živalih kruto in nepotrebno

Toksikološke analize so tako napredovale, da ni več nikakršne potrebe po tem, da bi se kozmetiko testiralo na živalih. Še več: tako pridobljeni podatki večinoma niti niso relevantni. Prav tako pa izkušnje v državah, kjer prepoved kozmetičnih izdelkov, testiranih na živalih, že velja, kažejo, da to ni negativno vplival na poslovanje podjetij. Tako ni nobenega pravega razloga, da bi se tovrstno testiranje, ki živalim nedvomno povzroča ogromno trpljenja, v prihodnje še nadaljevalo.

Bodo podobno prepoved kmalu sprejeli tudi v drugih zveznih državah?

Čeprav je Kalifornija šele prva ameriška zvezna država, v kateri se obeta sprememba zakonodaje, povezane s testiranjem kozmetike, pa mnogi upajo, da bo to spodbudilo tudi spremembe v drugih zveznih državah, kar bi lahko sčasoma privedlo do popolne prepovedi na področju celotnih ZDA.

Eterično olje pomaranče za domača čistila in druge možnosti uporabe

Vsakič, ko lupimo pomarančo, pridemo v stik z manj koncentrirano verzijo olja tega sadeža. Kadar gre za 100-odstotno eterično olje, so seveda učinki precej močnejši. Tako je dobro imeti na polički stekleničko eteričnega olja pomaranče, saj si lahko z njim pomagate pri številnih težavah z zdravjem, še posebej uporabno pa je za izdelavo domačih čistil.

Eterično olje pomaranče

Naravni protibakterijski učinki pomarančnega olja

Vsa eterična olja, izdelana iz citrusov, so znana po močnih protibakterijskih učinkih. Eterično olje pomaranče pri tem ni izjema. Raziskave so med drugim potrdile, da lahko omenjeno olje pomaga pri zatiranju bakterije E. coli. Prav tako pa si lahko s pomarančnim oljem pomagamo pri preprečevanju širjenja salmonele. Tako je eterično olje pomaranče izvrsten dodatek domačim čistilom, med drugim tudi zaradi dejstva, da ima zelo prijeten, svež vonj. Če ga boste npr. kombinirali s kisom, dobite zelo učinkovito, hkrati pa prijetno dišeče in zdravju prijazno naravno čistilo. Z razredčenim eteričnim oljem pomaranče si lahko pomagate tudi pri čiščenju kuhinjskih desk, na katerih se hitro razmnožijo bakterije, in se tako izognete uporabi agresivnejših čistil. Seveda gre tudi za eterično olje, ki je odlično za izdelavo naravnih osvežilcev zraka, njegov vonj pa zelo učinkovito odžene tudi mravlje.

Vdihovanje eteričnega olja pomaranče za zniževanje krvnega tlaka

Zelo zanimivi so tudi zaključki raziskave, ki je bila izvedena leta 2014. Raziskovalci so namreč ugotovili, da lahko zgolj vdihovanje eteričnega olja pomaranče pomaga ljudem s povišanim krvnim tlakom. Če boste eterično olje pomaranče zmešali s poljubnim rastlinskim oljem, npr. olivnim ali kokosovim, pa boste dobili odlično masažno mešanico za spodbujanje prekrvavitve.

Protibolečinski in pomirjajoči učinki ter pomoč pri nespečnosti

Aromaterapija, ki vključuje eterično olje pomaranče, je zelo koristna tudi za vse, ki se spopadate z bolečinami v različnih delih telesa. Pomaga lahko celo pri lajšanju bolečin po operacijah. Eterično olje pomaranče je znano tudi po tem, da pomaga pri izboljšanju razpoloženja in pri pomiritvi. Tako je odlično tudi za lajšanje simptomov anksioznosti in depresije. Nekateri govorijo o eteričnem olju pomaranče celo kot o naravnem antidepresivu in blagem naravnem pomirjevalu. Tako ni posebej presenetljivo, da gre za eterično olje, ki se pogosto priporoča tudi ljudem, ki imajo težave s spanjem.

Spodbujanje tvorbe kolagena in ublažitev težav z aknami

Zaradi velikih količin vitamina C, ki ga uvrščamo tudi med močne antioksidante, bo eterično olje pomaranče spodbudilo tvorbo kolagena, kar bo pripomoglo k bolj napeti in elastični koži.  Hkrati pa gre za eterično olje, ki je zelo učinkovito v boju z aknami, kar je seveda povezano predvsem s protibakterijskimi učinki. Pri tem pa ne pozabite, da morate eterična olja vedno razredčiti oz. zmešati z običajnim rastlinskim oljem, preden jih nanesete na kožo.