Žižole – jesenski sadež z več vitamina C kot pomaranča

Žižole, ki izvirajo s področja današnje Kitajske (imenujejo jih tudi žižule), kjer jih gojijo že približno 4000 let, so pri nas dokaj neznane. Kljub temu pa marsikdo oktobra, ko je sezona žižol na vrhuncu, rad poseže po tem okusnem, obenem pa tudi zelo zdravem sadežu. Po obliki in velikosti žižole spominjajo na olive. Okus in teksturo svežih žižol nekateri primerjajo z jabolki, suhe žižole pa so precej podobne datljem – od tod tudi eno izmed poimenovanj zanje, in sicer »kitajski dateljni«. Za kaj vse je torej koristno uživanje tega zanimivega sadeža?

Kako izgledajo in kakšnega okusa so žižole

Žižolovo drevo je nizko, grmasto drevo, ki zraste do 8 metrov. Njegovi listi so svetleči, temnozeleni, plodovi pa ovalni ali okrogli. Najprej so zeleni, ob zorenju pa postanejo rdeče-rjavi.

Ko jih ugriznemo sveže, nas preseneti hrustljava tekstura, podobna jabolku, in prijeten, rahlo kiselkast okus. Sušene žižole pa so povsem druga zgodba: mehke, sladke, skoraj karamelne, zaradi česar so dobile vzdevek »kitajski datelj«.

Hranilna vrednost

Žižole ali žižule so prava zakladnica hranil, ki jih telo jeseni še posebej potrebuje.

• Vitamin C: vsebujejo ga več kot pomaranče. Krepi imunski sistem in pospešuje celjenje.
• Antioksidanti: flavonoidi in polifenoli ščitijo celice pred poškodbami.
• Minerali: kalij, kalcij, magnezij in železo skrbijo za srce, kri in mišice.
• Vlaknine: pospešujejo prebavo in uravnavajo raven sladkorja.
• Aminokisline: sodelujejo pri obnovi tkiv in zmanjšujejo utrujenost.

V 100 g svežih žižol je le okoli 80 kalorij, zato so idealna izbira za lahko, zdravo malico.

PREBERITE TUDI

Vam primanjkuje vitamina B12? Poskusite s tem napitkom in premagajte utrujenost

Žižole lahko zmanjšajo tveganja za raka

Sok oziroma izvleček žižol naj bi pomagal pri zaviranju rasti rakavih celic. To teorijo so potrdile tudi nekatere znanstvene študije. Tako nekateri prištevajo žižole med odlično naravno zaščito pred različnimi vrstami raka.

Pomoč pri nespečnosti

Med najbolj znane pozitivne vplive uživanja žižol zagotovo sodi preprečevanje motenj spanja. V tradicionalni kitajski medicini so se žižole pogosto uporabljale prav pri ljudeh, ki so se spopadali z nespečnostjo. Tudi sodobne študije so potrdile, da se v žižolah nahajajo snovi, ki učinkujejo kot blaga naravna pomirjevala in uspavala. Tako nekateri priporočajo, da si v primeru težav s spanjem pred odhodom v posteljo privoščimo skodelico čaja, pripravljenega iz žižol.

Pozitiven vpliv na prebavila

Iz žižol so v preteklosti pogosto izdelovali tudi naravne pripravke, namenjene pomiritvi prebavnega trakta. Tudi v tem primeru je mogoče najti sodobne študije, ki potrjujejo pozitivne vplive žižol na zdravje in delovanje prebavil. Med drugim so lahko žižole zelo koristne v primeru kroničnih težav z zaprtjem.

Preberite tudi: Osnovni ajurvedski napotki za dobro prebavo

Naravna ublažitev anksioznosti

Kot smo omenili, so žižole zelo učinkovite v boju z nespečnostjo. Tako ni presenetljivo, da lahko ta sadež pomaga tudi vsem, ki se spopadajo z anksioznostjo. Še posebej koristna so semena žižol. Poleg tega pa se včasih o žižolah govori tudi kot o blagih naravnih antidepresivih, saj pomagajo pri izboljšanju razpoloženja.

Žižole so izvrsten vir vitamina C

V žižolah lahko najdemo precejšnje količine vitamina C, ki ima v našem telesu ogromno pomembnih nalog. Gre za močan antioksidant, ki preprečuje oksidativni stres, posledično pa zmanjšuje tveganje za številne kronične bolezni. Poleg tega je vitamin C nujen za ohranjanje močnega imunskega sistema, kar pomeni, da lahko uživanje žižol zmanjša pogostost prehladov in gripe. Seveda pa je vitamin C zelo pomemben tudi za našo kožo – pospešuje celjenje ran in spodbuja tvorbo kolagena, ki skrbi, da koža ohranja mladosten videz, saj je omenjena beljakovina ključna za ohranjanje elastičnosti kože.

Uravnavanje krvnega tlaka

Še eden izmed številnih razlogov, zakaj si je v jesenskem času smiselno privoščiti čim več žižol, pa je, da gre za sadež, ki lahko pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka. To je povezano predvsem s precejšnjo količino kalija, ki ga vsebujejo žižole.

Kako uživati žižole

Sveže jih pojemo kot jabolka – hrustljave in osvežilne. Sušene so primerne za čaje, marmelade, pecivo ali kot zdrav prigrizek. V Aziji jih pogosto kombinirajo z ingverjem, cimetom ali medom.

• V solatah: narezane sveže žižole dodajo hrustljavost in sladko-kisel okus.
• V marmeladi: iz njih pripravimo zanimiv namaz z rahlo karamelno noto.
• V čaju: pest suhih žižol skuhamo v vodi, po želji dodamo cimet in med.
• V sladicah: kot dodatek k kolačem, pitam ali energijskim ploščicam.
• V slanih jedeh: v Aziji jih dodajajo rižu in mesu, saj njihova sladkoba lepo uravnovesi začimbe.

Kako žižole shraniti

Sveže žižole v hladilniku zdržijo do dva tedna. Če jih želimo ohraniti dlje, jih posušimo – na soncu, v sušilniku ali pečici pri nizki temperaturi. Suhe žižole lahko hranimo več mesecev v steklenih kozarcih ali platnenih vrečkah. V Aziji jih pogosto kandirajo ali predelajo v sirup, ki se uporablja kot naravno zdravilo proti kašlju.

Gojenje žižol na vrtu

Žižola je nezahtevna rastlina, ki se dobro prilagodi našemu podnebju.

• Lega: najbolj uspeva na sončnih legah, zaščitenih pred vetrom.
• Tla: raje ima lahka, odcedna tla, vendar prenaša tudi sušo.
• Sajenje: sadimo jo spomladi ali jeseni, priporočljiva razdalja med drevesi je vsaj 4 metre.
• Nega: ne potrebuje posebnega obrezovanja, dovolj je odstranjevanje suhih vej.
• Pridelek: prvi plodovi se pojavijo po treh do štirih letih, polno rodi po osmih letih.

Žižola je odporna na bolezni in škodljivce, zato je primerna tudi za vrtičkarje, ki želijo nezahtevno sadno vrsto.

Primerjava z drugimi jesenskimi sadeži

• V primerjavi s kostanjem vsebujejo žižole več vitamina C, a manj kalorij in ogljikovih hidratov.
• V primerjavi z jabolki imajo več antioksidantov in aminokislin.
• V primerjavi s kakijem so manj sladke, zato primernejše za ljudi, ki pazijo na raven sladkorja.

Ali ste vedeli?

Na Kitajskem je navada, da mladoporočencema ob poroki postrežejo žižole kot simbol plodnosti in sreče.
Na Korejskem podeželju žižole pogosto obesijo na vrata hiš kot zaščito pred zli duhovi.
Na Primorskem so jih včasih sušili kar na soncu in jih pozimi uporabljali kot zdravilo proti kašlju.

Preverite: Hipertenzija: prepoznajte dejavnike tveganja za kronično povišan krvni tlak