Presajanje paradižnika na vrt je eden najpomembnejših trenutkov v sezoni. Sadika, ki je v lončku lepo rasla, se mora naenkrat prilagoditi novi zemlji, drugačni vlagi, vetru, soncu, hladnejšim nočem in večjemu prostoru za korenine.
Prav v prvih dneh po presajanju se odloča, kako hitro bo rastlina nadaljevala rast. Če želite paradižniku pomagati pri boljšem ukoreninjanju, lahko ob sajenju h koreninam dodate mikorizne glive. To ni gnojilo v klasičnem smislu, temveč koristen naravni dodatek, ki pomaga rastlini razviti močnejši stik z zemljo.
Ključni poudarki:
- Mikorizne glive dodamo neposredno ob korenine, saj morajo priti v stik s koreninsko grudo.
- Pomagajo pri boljšem sprejemu vode in hranil, še posebej v prvih tednih po presajanju.
- Ne kombinirajte jih z močnim gnojenjem v sadilno jamico, saj lahko s tem zmanjšate njihov učinek.
Kaj dodati h koreninam paradižnika?
Sestavina, ki jo je smiselno dodati pri presajanju paradižnika, so mikorizne glive. Najdete jih kot prah, granulat ali pripravek za sajenje zelenjave. Dodajo se neposredno v sadilno jamico ali na koreninsko grudo, tik preden sadiko posadite v zemljo.
Mikoriza je naravna povezava med rastlinskimi koreninami in koristnimi glivami v tleh. Te glive okoli korenin ustvarijo drobno mrežo, ki rastlini pomaga doseči več vode in hranil. V zameno od rastline dobijo del sladkorjev, ki jih rastlina ustvari s fotosintezo. Gre za sodelovanje, ki v zdravih tleh pogosto poteka naravno, pri presajanju, kupljenih substratih in intenzivno obdelanih gredah pa ga lahko s pripravkom dodatno spodbudimo.
Pri paradižniku je to še posebej koristno zato, ker po presajanju nekaj časa porablja energijo za prilagajanje. Če se korenine hitro povežejo z okolico, rastlina lažje premaga presaditveni šok, hitreje začne poganjati nove liste in pozneje bolje prenaša suha obdobja.
Zakaj mikoriza pomaga ravno po presajanju?
Ko sadiko vzamete iz lončka, je njen koreninski sistem omejen na majhen prostor. V lončku so korenine pogosto zavite okoli robov, substrat pa je drugačen od vrtne zemlje. Po presajanju se mora rastlina dobesedno “odpreti” v novo okolje.
V prvih dneh po sajenju se lahko zgodi, da paradižnik nekoliko obstane. Listi so povešeni, rast je počasna, spodnji listi lahko porumenijo ali postanejo vijolični, rastlina pa nekaj časa ne kaže pravega napredka. To ni vedno znak bolezni. Pogosto gre za presaditveni stres.
Mikorizne glive lahko pomagajo pri:
- hitrejšem vzpostavljanju stika med koreninami in zemljo,
- boljšem sprejemu vode,
- učinkovitejšem izkoristku hranil,
- močnejšem razvoju koreninskega sistema,
- večji odpornosti rastline na krajša sušna obdobja,
- bolj stabilni rasti po presajanju.
Pomembno pa je razumeti, da mikoriza ni čudežni prašek. Ne bo rešila sadike, ki je posajena v premrzlo, zbito, razmočeno ali zelo slabo zemljo. Deluje najbolje kot pomoč v dobrih osnovnih razmerah.
Kako pravilno dodati mikorizne glive pri sajenju?
Največja napaka je, da pripravek samo potresete po površini zemlje. Mikorizne glive morajo priti v stik s koreninami, sicer učinek ne bo takšen, kot si želite. Zato jih dodamo v sadilno jamico, na dno ali ob stran koreninske grude.
Postopek sajenja
- Izkopljite dovolj globoko sadilno jamico.
- Sadiko paradižnika previdno vzemite iz lončka.
- Če so korenine zelo zavite, jih nežno razrahljajte.
- V sadilno jamico potresite priporočeno količino mikoriznega pripravka.
- Del pripravka lahko potresete neposredno po koreninski grudi.
- Sadiko položite v jamico tako, da so korenine v stiku s pripravkom.
- Zasujte z zemljo in rahlo pritisnite.
- Zalijte pri tleh, da se zemlja usede okoli korenin.
Pri količini se držite navodil na embalaži. Več ni nujno bolje. Dovolj je, da je pripravek dobro razporejen ob koreninah.
Česa ne dodajajte neposredno h koreninam?
Pri presajanju paradižnika po spletu kroži veliko nasvetov: jajčne lupine, bananini olupki, sol, soda bikarbona, kvas, pepel, mleko, ribji ostanki in še marsikaj. Nekateri dodatki niso nujno škodljivi, vendar niso vsi primerni za neposreden stik z mladimi koreninami.
Pri sajenju se raje izognite:
- svežemu hlevskemu gnoju v sadilni jamici,
- velikim količinam pepela,
- soli in sode bikarbone,
- nerazgrajenim kuhinjskim odpadkom,
- premočnim mineralnim gnojilom tik ob koreninah,
- preveliki količini dušičnega gnojila,
- debeli plasti komposta neposredno ob steblu.
Mladi paradižnik po presajanju potrebuje zmernost. Korenine se morajo razrasti, ne pa se znajti v premočnem, prevročem ali dražečem okolju. Če želite dodati kompost, naj bo dobro zrel in pomešan z vrtno zemljo, ne zbit v kepo ob koreninah.
Ali lahko hkrati dodate tudi kompost?
Da, vendar pametno. Zrel kompost je za paradižnik zelo koristen, ker izboljša strukturo tal, zadrževanje vlage in življenje v zemlji. A naj bo dobro razgrajen in pomešan z zemljo. Ne dodajajte velike količine svežega ali napol razpadlega materiala neposredno v sadilno jamico.
Dobra kombinacija pri presajanju je:
- rahla vrtna zemlja,
- nekaj zrelega komposta,
- mikorizni pripravek ob koreninah,
- zmerno zalivanje,
- opora za sadiko,
- kasnejša zastirka, ko se zemlja ogreje.
Če je zemlja še hladna in mokra, z debelo zastirko počakajte. Prehitro zastiranje hladne zemlje lahko upočasni ogrevanje tal, paradižnik pa bo počasneje rasel.
Kdaj mikoriza nima pravega učinka?
Mikorizne glive najbolje delujejo, ko imajo dobre pogoje za življenje. Če je zemlja preveč obremenjena, močno tretirana ali stalno razmočena, se koristne glive težje razvijejo. Tudi zelo visoke količine fosforja v sadilni jamici lahko zmanjšajo potrebo rastline po sodelovanju z glivami.
Učinek je lahko slabši, če:
- pripravek ni v stiku s koreninami,
- je zemlja premokra in brez zraka,
- uporabite močno fosforjevo gnojilo neposredno ob koreninah,
- so sadike posajene v premrzla tla,
- rastline po sajenju pretirano zalivate,
- je zemlja zelo zbita,
- sadike niso bile utrjene pred sajenjem na prosto.
Zato mikoriza ni nadomestilo za pravilno sajenje. Je dodatek, ki pomaga, če so osnovne razmere dobre.
Kako še pomagati paradižniku pri ukoreninjanju?
Poleg mikoriznih gliv je pomembno, da sadiko posadite nekoliko globlje, kot je rasla v lončku. Paradižnik lahko ob steblu razvije dodatne korenine, zato globlje sajenje pogosto pomaga pri močnejšem koreninskem sistemu. Pri zelo visokih sadikah lahko spodnje liste odstranite in steblo posadite globlje ali nekoliko poševno.
Za dober začetek poskrbite še za:
- sajenje v dovolj ogreto zemljo,
- utrjevanje sadik pred presajanjem,
- zaščito pred hladnimi nočmi,
- oporo že ob sajenju,
- zalivanje pri tleh,
- zmerno vlago brez razmočenosti,
- dovolj prostora med rastlinami.
Po presajanju paradižnika ne silite takoj v bujno rast z močnimi gnojili. Prvih nekaj dni naj se ukorenini. Ko začne poganjati nove liste, je to znak, da se je prilagodil.
Najboljši znak, da je sadika dobro prijela
Pri paradižniku po presajanju ni najpomembneje, kako je videti prvi dan. Veliko sadik je po sajenju nekoliko povešenih, še posebej če je bilo sončno, vetrovno ali hladno. Bolj pomembno je, kaj se zgodi po nekaj dneh.
Sadika se dobro ukoreninja, če:
- se listi čez dan manj povešajo,
- se pojavi nova svetlo zelena rast,
- steblo ostaja čvrsto,
- rastlina ne rumeni močno,
- zemlja ni stalno mokra,
- vršiček ostaja zdrav in pokončen.
Če po enem tednu opazite nove liste, je to zelo dober znak. Takrat lahko nadaljujete z običajno nego, postopno zastirko in kasnejšim zmernim gnojenjem.
Majhna pomoč ob pravem trenutku
Pri presajanju paradižnika na vrt pogosto odločajo majhne podrobnosti. Ena od njih je, kaj pride v neposreden stik s koreninami. Mikorizne glive so smiseln dodatek, ker rastlini pomagajo vzpostaviti boljši odnos z zemljo, namesto da bi jo samo “nahranile” za nekaj dni.
Najboljši rezultat boste dosegli, če jih uporabite pravilno: neposredno ob korenine, v zmerni količini in v kombinaciji z dobro pripravljeno, rahlo zemljo. Tako bo paradižnik po presajanju manj zastal, se hitreje ukoreninil in lažje razvil močno osnovo za poletno rast, cvetenje in plodove.
Preberite tudi:
- 7 pomembnih dejstev o krompirju, ki bi jih moral poznati vsak
- Železne kačice v visoki gredi: Jih morate odstraniti ali so znak zdrave zemlje?
