Fižol in njegovi zdravilni učinki

Jeseni ponekod še lahko pobiramo posamezne stroke in preostala zrna z grmičkov fižola. Kdor ga nima več na vrtu, pa ga ima vsaj nekaj v shrambi ali skrinji. Morda pa ste ponj namenjeni na tržnico za sprotno porabo in ozimnico. Kakor koli že, fižol je vrtnina, ki sodi na naš jedilnik. Fižol je namreč zelo hranljivo živilo, ki ga dokaj z lahkoto gojimo, poleg tega pa je tudi zdravilna rastlina, če vemo, kako ga uporabljati v zdravstvene namene pri različnih tegobah.

fižol v zrnju

Izbira sorte

Naj bo za stročje ali za zrnje, sorte fižola ločimo po uporabi še na visoke in nizke sorte. Pri izbiri sorte fižola je tako pomembno, da ga izberemo po namenu uporabe, torej, ali so to stroki ali zrnje, in po tem, kako ga bomo gojili. Odločamo se med nizkim fižolom, ki lahko raste samostojno ali pa mu nudimo nizko oporo, ali med visokim fižolom, ki bo zrasel zelo visoko in mu moramo nuditi oporo v obliki kolov.

Tudi pri uporabi v zdravstvene namene za pripravo čajev ločimo med fižolom za zrnje ali stročjim fižolom. Fižol uporabljamo kot pomoč pri zniževanju sladkorja v krvi, torej pri sladkorni bolezni, in pri zdravljenju kašlja.

fižol na vrtu

Gojenje

Fižol potrebuje globoka, rodovitna in strukturna tla, ki imajo reakcijo tal med 5,7 do 7. Sejemo ga na toplo in sončno lego, kjer so tla zmerno vlažna. Kot metuljnica se sam oskrbi z dušikom iz zraka, zato ga ne gnojimo s hlevskim gnojem. Priporočamo le, da ga dognojimo v času cvetenja, ne prej. V fazi cvetenja ga tudi rahlo osujemo.

Nizki fižol sicer sejemo na razdaljo 40 cm med vrstami, v vrsti med semeni pa 8 cm; če ga sejemo v skupinah, naj bo med posameznimi kupčki 25 cm. Visoki fižol pa sejemo na 50 x15 cm. Okoli opore položimo 8–10 cm zrn visokega fižola v 3 cm globoko jamico. Fižolu namenimo gredico poleg kumar, krompirja, solate, blitve, redkvice, redkve, rdeče pese, zelene, paradižnika. Še posebej priporočljivo ga je sejati poleg paradižnika, saj ga ta varuje pred škodljivci. Ne sejemo ga poleg graha, čebule, česna, sladkega komarčka. Nizki fižol lahko sejemo, ko se tla ogrejejo vsaj na 10 °C, v večini Slovenije torej proti koncu aprila. Zelo priporočljivo je, da pred setvijo zrna čez noč namočimo v toplo vodo ali še bolje v žajbljev ali kamilični čaj, ki naj bo ohlajen na 30 oC. Ker seme vsrka najmanj toliko vode, kolikor je samo debelo, naj bodo posode najmanj dvakrat večje, vode pa naj bo vsaj dvakrat toliko, kot je semena. Z namakanjem deloma odstranimo tudi morebitne glivice in druge škodljive bolezni, ki se prenašajo s semenom. Nizek stročji fižol lahko sejemo še enkrat v drugi polovici avgusta, vse do prvega septembra. Na to setev vrtičkarji pogosto pozabijo. V rastlinjakih pa uspeva posajen samo zgodaj spomladi (od začetka do sredine aprila), saj je v vročini oploditev slaba ali pa je sploh ni, odmetava pa tudi že oplojene stroke. Nizek stročji fižol ne potrebuje gredic, gojimo ga lahko tudi v kombinaciji s krompirjem, kapusnicami, bučnicami in rdečo peso. Med fižolove vrste posejemo tudi šetraj, ki ga varuje pred listnimi ušmi.

Če fižol sejemo v suho zemljo in je v naslednjih dneh napovedano suho vreme, ga je treba po setvi obilno zaliti. Fižola pozneje v rastni dobi navadno ni treba redno zalivati. Vendar pa je zalivanje, če sušno obdobje traja dalj časa, še kako dobrodošlo. Fižol redno okopavamo in mu, ko je visok nekaj 10 cm, postavimo tudi oporo, da se bo lahko lepo vzpenjal. Tako bodo tudi stroki ostali čisti. Posevek fižola je treba redno okopavati, da odstranimo plevele. Visoke in dekorativne fižolove »stene« lahko uporabljamo tudi kot zaščito pred vetrom, na primer za kumare.

Nad škodljivce

Med fižolova zrna, ki smo jih pripravili za ozimnico, damo posamezne liste lovorja in tako naravno odženemo fižolarja, hroščka, skladiščnega škodljivca fižola. Le kateremu pridelovalcu, vrtičkarju ali gospodinji se ni še zgodilo, da bi našla začrvičen fižol. Fižolar namreč spada med najpogostejše škodljivce fižola. Fižolar napada tudi grah, bob in sojo. Bistveno zmanjša tako kakovost pridelka kot tudi sam pridelek. Zrna, v katerih je ličinka, niso užitna in tudi niso primerna za seme, saj tudi zelo slabo kalijo. Iz semen v skladiščih, kjer škodljivec preživi zimo, se spomladi seli na vrtove in njive. Samica na vrtu ali njivi odloži jajčeca v stroke fižola, ko začenjajo dozorevati. Jajčeca odlaga v šiv na hrbtni strani stroka, kjer je v notranjosti stroka pritrjeno seme. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se zavrtajo v strok oziroma kar v zrno. Ličinke se včasih zavrtajo šele takrat, ko smo stroke že pobrali. Tako tudi zanesemo škodljivca nazaj v prostor, kjer skladiščimo fižol. Da omejimo škodljivca, je pomembno, da napadenega semena ne pobiramo in shranjujemo, fižol čim prej po obiranju izluščimo, shranimo ga v čistih in hladnih prostorih v vrečah iz gostega platna, če škodljivca opazimo komaj v skladišču, pa je priporočljivo, da zrnje po možnostih sežgemo ali globoko zakopljemo. Sejemo samo zdravo zrnje. 

Zdravilna rastlina

Fižol pa ni samo navadna vrtnina, je tudi zdravilna rastlina. Stroke fižola, preden razvijejo zrnje, uporabljamo za omiljenje diabetesa, revmatskih obolenj in obolenj mehurja. Mlade zelene stroke lahko takoj uporabimo za zdravljenje ali pa jih sušimo in si jih tako shranimo za zdravljenje skozi vse leto, kar je še posebej pomembno za diabetične bolnike. Jedi iz stročjega fižola in čaj iz suhih strokov znižajo sladkor v krvi za 20 do 40 % ter tudi odstranjujejo aceton iz telesa. Učinek samega čaja iz stročjega fižola se še poveča, če sočasno uživamo tudi koprivo. Kuhane jedi iz mladega stročjega fižola pospešujejo tudi prebavo. Svežega mladega stročjega fižola ne uživamo, saj vsebuje fazeolin, ki pa se med kuhanjem razkroji.

Čaj iz posušenega stročjega fižola:

Sestavine:

  • 1 jušna žlica posušenega mladega stročjega fižola,
  • 2,5 dl vode.

Priprava: Mlade suhe stroke kuhamo 2–4 minute. Pokrijemo in čez pol ure čaj precedimo.
Uporaba: 2–3 skodelice čaja na dan.

Čaj pospešuje izločanje urina, pijemo ga tudi pri težavah z ledvicami in mehurjem. Deluje proti kamnom, pomaga pri revmatičnih obolenjih, protinu in išiasu. Čaj veže sečno kislino in raztaplja nakopičeno.

Iz fižolovih luščin in borovničevih listov pripravimo čaj za sladkorne bolnike, saj znižuje sladkor v krvi. Zunanje se čaj uporablja za nego obraza proti aknam in drugim kožnim boleznim. Fižolova moka pomaga pri ekcemih, izpuščajih in starostnem srbenju kože. Prizadeta mesta posipamo s fižolovo moko in prevežemo. Vsake 2–3 ure splaknemo in umijemo s kamiličnim čajem ter postopek ponovimo.

Iz listov in cvetov fižola se lahko pripravimo tudi čaj, ki ima diuretičen učinek. Prav tako se iz zrnja lahko naredi pripravek za lajšanje kašlja. Zdrobljena fižolova zrna kuhamo skupaj s čebulo. Precedimo in to dobljeno tekočino pijemo po požirkih večkrat na dan.