Suho sadje: Koristi in pasti uživanja suhega sadja

Znanstveniki so že potrdili hranilni pomen suhega sadja in celo ugotovili njegove prednosti pred svežim sadjem. Suho sadje vsebuje nekajkrat več hranilnih in biološko pomembnih snovi, zlasti vitaminov, rudnin, kislin in sladkorja, kot sveže. Sušenje sadja je tudi najstarejši način konzerviranja sadja. Primorci pravijo, da je najboljša figa tista, ki se že na pol posuši na drevesu. Ker se med vkuhavanjem izgubijo večina vitaminov in mineralov ter vsi encimi, prav tako pa se spremeni oblika mineralov in vitaminov, je najbolj smiselno sadje sušiti in ga uživati v času izven njegove sezone.


Suho sadje

Encime in večino vitaminov ter mineralov ohranimo tudi z zamrzovanjem sadja, a eno s tem uničimo. To je energija svetlobe, ki jo v pravilno sušenem suhem sadju ohranimo. In ta nam daje moč za premagovanje dni z manj sončne svetlobe. Dolo čenega sadja, kot so jabolka ali hruške, niti ne moremo zamrzovati. Posušimo pa lahko prav vse sadje. Zima morda ni ravno glavna sezona sušenja, je pa še kako primeren čas za uživanje suhega sadja. Kot pri vsem pa se tudi pri uživanju suhega sadja najdejo pasti. Zato je prav, da spoznamo, kako se s suhim sadjem streže!

Najprej bomo odgovorili na glavna vprašanja v zvezi z uživanjem suhega sadja.

Izvor in način sušenja suhega sadja

Suho sadje je bilo včasih nuja za preživetje, zdaj pa ga uživamo kot prigrizek ali zdravo sladilo. A ravno tu tiči past. Ni vsako suho sadje enako zdravo. Dobro je, če posežemo po ekološkem suhem sadju, saj je v konvencionalno pridelanem sadju lahko veliko škodljivih pesticidov (na primer v lupinah citrusov in morda še kje) in konzervansov. Poleg tega so na primer brusnice vedno oslajene, saj bi bile sicer zelo trpke in jih ne bi kupovali v tako velikih količinah. Enako je z vsem kandiranim sadjem. Poleg tega je suho sadje, zato, da bi ostalo živih barv, žveplano, recimo nekatera jabolka, posebej pa je to očitno pri marelicah. Previdni moramo biti tudi, če je suhemu sadju dodan konzervans kalijev sorbat. 


Uživati suho sadje suho ali je bolje suho sadje namakati

Včasih so sadje namakali čez noč, preden so ga použili. Zagotovo je razlog v tem, da je bilo presušeno bolj, kot bi bilo treba, sušili so hruške tepke, ki so bile trde in postanejo okusne šele po nekajurnem namakanju. V naših krajih so rasle češplje oziroma slive, ki tudi niso bile prav debele, zato so bile suhe sploh zelo trde. Obenem so s tem, ko so jih namočili, dobili tudi sladko pijačo, s katero so se odžejali. Brez skrbi, vse to lahko naredimo tudi danes in najbolj prav je tako. Sicer se nabrekanje zgodi v našem želodcu in tako obremenjujemo prebavila ter povzročimo morebitna zaprtja. Če pijemo premalo tekočin in jemo suho sadje, lahko pride do resnih težav, posebej pri otrocih in starejših ljudeh. Suho sadje je namreč težko prebavljivo. Zato je nujno, da pred uživanjem suhega sadja pijemo vodo. Sadje sicer pride v želodec, a če tam ni tekočine, mora priti od drugod in telo dehidrira, obenem pa taka hrana zapusti želodec le na pol prebavljena in nam ne more koristiti. Če pojemo dve figi, nam seveda ne bo hudo. Pri večji količini zaužitega sadja pa že moramo biti pazljivi. 

PREBERITE TUDI:  Trije načini za odpravljanje prebavnih motenj

Suho sadje za zdravje

S čim kombinirati suho sadje, da ne bi povzročalo blokad v prebavi

Sadje v katerikoli obliki se najbolje obnese kot enostaven, samostojen obrok. Vse kuhano sadje povzroča zakisanost prebavil, zato je v zimskem času, ko ni na voljo svežega, suho sadje prava rešitev. Zaradi visoke vsebnosti fruktoze je treba količino vsakega sadja omejiti tako, da celodnevni vnos zaužite fruktoze iz vseh virov hrane ne preseže 25 gramov. V primeru nesposobnosti prebave fruktoze/fruktanov in/ali nesposobnosti presnove fruktoze je treba omejiti vnos fruktoze na največ 15–25 g dnevno in na < 3 g naenkrat, predvsem pri živilih, pri katerih vsebnost fruktoze presega vsebnost glukoze (medsebojno razmerje fruktoza : glukoza > 1).

Tudi suho sadje delimo na sladko, sladko-kislo in kislo. Sladko sadje odlično kombiniramo s sladko-kislim sadjem, sprejemljivo pa je tudi kombiniranje z ostalim sladkim sadjem, kislim sadjem, žiti in mlečnimi izdelki. Sladko-kislo sadje odlično kombiniramo z ostalim sladko-kislim sadjem, sladkim in kislim sadjem, žiti in mlečnimi izdelki, sprejemljivo pa je tudi uživanje z neškrobno zelenjavo, oreščki in semeni, mesom, ribami in jajci. Kislo sadje odlično kombiniramo s sladko-kislim in kislim sadjem, žiti in mlečnimi izdelki. Sprejemljivo pa je kombiniranje z neškrobno zelenjavo, stročnicami, mesom, ribam in jajci.

Melon in lubenic nikoli ne kombiniramo z drugim sadjem. Sadja ne smemo kombinirati s škrobno zelenjavo.


Za katere snovi, ki so lahko dodane suhemu sadju v procesu sušenja, ni nujno, da so navedene na deklaraciji

Suhemu sadju so lahko dodani sladkor, dekstroza, glukozni sirup, sadni sok, barvila, pridobljena iz sadja, glicerin (E422), askorbinska kislina (E200), žveplov dioksid (E220), parafin, rastlinska mast in olja. Olja so vedno dodana rozinam, pogosto pa tudi datljem, suhemu sadju pa dajo svetleč videz. Če je dodano olje, je dodan tudi E320. Dodajajo lahko različna olja, od sojinega do repičnega in drugih rafiniranih olj. Vsi ti dodatki lahko povzročijo glavobol, žejo, nahod, visok krvni tlak, vzdraženo kožo in prebavila ter še kaj. Žveplov dioksid, ki je sulfit, je posebej nevaren za vse alergike in tiste, ki imajo astmo, saj sproža astmatične napade. Žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 ml/l, izraženi kot SO2, so sestavine, ki lahko povzročajo alergijo in morajo biti zato navedeni na označbi z jasnim sklicevanjem na ime sestavine, iz katere izhajajo. 

PREBERITE TUDI:  Graviola - rastlina, ki uničuje rakave celice

Kako ugotovimo, da je suho sadje brez aditivov

To nam pove barva. Marelice so temno rjave, ne oranžne, jabolka (razen nekaterih sort, ki ne oksidirajo) in hruške so rjavi in ne beli, rozine so temno rjave in ne zlate, površina ni gladka in svetleča, pač pa mat. Pomembno je, da vedno preberemo deklaracijo na zavojčku. Povsem brez skrbi pa smo v primeru, da sadje posušimo sami. 

Kaj pa glive na suhem sadju

Suho sadje lahko gosti razne glivice roda asperghillus. Pazljivi moramo biti na vonj in videz sadja. 

Lahko uživanje suhega sadja povzroča zobno gnilobo

Suho sadje vsebuje naravni sladkor v obliki fruktoze. Če je suho sadje prevlečeno s sladkornim slojem, ki preprečuje kvarjenje in sprijemanje, je sladkorja še več. Vemo, da se bakterije v ustih hranijo s sladkorjem in povzročajo razkroj zobne sklenine. Lepljiva hrana, kot je suho sadje, povzroči, da se sladkor nalepi za zobe in je bakterijam le še bolje postreženo. S to težavo opravimo na hitro. Po uživanju suhega sadja popijemo malo vode in v čim krajšem času oščetkamo zobe. Če se nam sadje nabira med zobe, pa je nujno tudi čiščenje medzobnih prostorov. 


Ali uživanje suhega sadja lahko povzroča prebavne motnje

Suho sadje je bogato z vlakninami. Vlaknine so naša črevesna metla in absorbirajo odpadne snovi, tudi strupe. Paziti pa moramo, da z vlakninami ne pretiravamo, sploh ne z nenadnim dvigom količine vlaknin v prehrani. Suho sadje lahko povzroča pline (posebej pri marelicah), trebušne krče, krvavitve, zaprtje in celo drisko. Temu se izognemo z uživanjem manjših porcij, ki jih razporedimo na več obrokov. Če moramo povečati vnos vlaknin, počasi povečujmo količino zaužitega suhega sadja. 

Kakšen glikemični indeks ima suho sadje

Nekatero suho sadje, posebej tisto, ki je prevlečeno s sladkorjem, ima visok glikemični indeks. Lestvica glikemičnega indeksa sega od 1 do 100. Hrana z visokim glikemičnim indeksom povzroča hitro sproščanje sladkorja v kri, kar nas hitro oskrbi z energijo. Žal pa po višku nastopi tudi hiter padec in s tem primanjkljaj sladkorja, kar kmalu občutimo kot utrujenost. Rozine imajo visok glikemični indeks (64), datlji so nekje na sredi, slive pa so redek predstavnik suhega sadja z nizkim glikemičnim indeksom, saj ta znaša le 29. 

PREBERITE TUDI:  Papaja – čarobni sadež obnavlja naše telo

Se z uživanjem suhega sadja lahko redimo

Posušeno sadje zaradi svoje majhnosti pogosto zavede. Če zaužijemo 250 kalorij dnevno preveč, se bomo v enem mesecu zredili za slab kilogram. Ena porcija suhega sadja predstavlja štiri suhe marelice, tri datlje, dve žlici suhih brusnic, eno in pol suhe fige ali tri suhe slive. Vsak obrok predstavlja približno 60 kalorij. 

Koliko suhega sadja naj pojemo na dan

V današnjem obilju hrane ne potrebujemo toliko kalorij iz sadja. V izjemnih razmerah, kot je hoja v hribe, pa suho sadje pride še kako prav, saj nas hitro oskrbi s sladkorjem in je praktična malica. A pozor. Če za zajtrk jeste musli, pojejte na primer rozine. Pri dopoldanskem čaju ali kavi pojejte košček sadnega kolača s suhimi marelicami, popoldne si privoščite še nekaj suhih sliv in hrušk – tako boste použili kar veliko sladkorjev. Načeloma naj bi bilo za obrok dovolj 1 dl narezanega suhega sadja. 


Zakaj je suho sadje priporočeno uživati

Za eno porcijo suhega sadja potrebujemo od tri do štiri porcije svežega. To pomeni, da je suho sadje velik vir mineralov in vitaminov. Če je v svežem grozdju malo železa, kalcija in vlaknin, so rozine dober vir teh snovi. Podobno so suhe marelice boljši vir vlaknin, kalcija, železa, vitaminov A in E kot sveže. Enako je s suhimi slivami, ki imajo veliko kalcija in vlaknin.

Kalcij je eden od mineralov, ki jih telo potrebuje v večjih količinah. Poleg tega, da uravnava krvni tlak, pretvarja ogljikove hidrate v energijo in ustvarja beljakovine, je kalcij osnovni mineral za delovanje živčnega in mišičnega sistema ter notranjih organov.

Četrt skodelice rozin ali suhih sliv pomeni 9 % dnevnih potreb po kalciju, suhe marelice pa so boljši vir kalcija.

Suho sadje vsebuje tako topne kot netopne vlaknine. Topne vlaknine, kot je pektin, uravnavajo krvni sladkor in holesterol. Netopne vlaknine pa omogočajo učinkovito prebavo in iztrebljanje.


Obenem nam obe vrsti vlaknin omogočata občutek sitosti, kar nas ščiti pred prenajedanjem. Četrt skodelice suhih sliv pomeni tri grame vlaknin, kar predstavlja 12 % dnevnih potreb.

Povejte svoje mnenje - kometirajte

Ne zamudite zanimivih vsebin: